ŽanriErotikaMia – 8.del

Osmi del iz romana “Mia” – ILUZIJA.

Ura je že skoraj dvanajst, ko se začneta prebujati. Sončni žarki silijo skozi okno in ju božajo.
»Dobro jutro zaspanka,« se ji nasmehne, stisne k sebi in poljubi.
Mia še z rahlo raskavim glasom vrne: »Jutro, neznanec.«
»Si dobro spala?« jo vpraša, ko sloni nad njo.
Mia mu v rahlem smehu odgovori: »Mhm,« istočasno ga koketno pogleda. »Si lačna?«
»Hm,« se igrivo namuza: »odvisno o čem govoriva?« je že navsezgodaj igriva. Neznanec jo poljubi, se ji nasmehne in nadaljuje: »Hrana, zajtrk. Nevem, kaj si imela ti v mislih?« Mia mu z igrivo resnim obrazom odvrne: »Seveda. Hrana, zajtrk … kaj pa drugega.« Dvigne se izpod njega; sedaj sedi na njem in občuduje njegove popolne poteze, obsijane z jutranjimi žarki.
Neznanec nepremično zre vanjo: »Tako si lepa,« z rokama objame njene boke in jo približa k svojim ustnicam.
Jezika se nežno prepletata. Dotiki so rahli, čuteči … Mia mu gre z rokama skozi lase; nadaljuje … In nežno boža njegov čvrst hrbet.
Obrne jo na hrbet in je ponovno nad njo … Od ustnic se s poljubi pomika nižje … do vratu, prsi, trebuha …
Zdi se, da ne spusti niti koščka njenega telesa. Mia nima nadzora nad drgetom telesa. Vnovič jo odpelje v drugo orbito.
Na območje popolne sproščenosti, užitka. Zdi se, da za trenutek izgubi zavest, občutek za prostor.
Začuti ga v sebi. Zastoka od užitka. Rahlo razpre veke in zagleda par modrih oči, ki jo občudujoče gledajo.
Skloni se nadnjo in nežno prisloni svoje ustnice na njene. Z rahlim nasmeškom na ustnicah oba omagata in v objemu zadremata.

Mia ga čez čas nežno dregne pod rebra: »Se še spomniš, ko si me vprašal, če sem lačna?!«
Neznanec se ji rahlo nasmehne: »V bližini je taverna, kjer pripravljajo odlična kosila. Bi šla tja?« Mia prikima: »Z veseljem.«
Vstaneta, se oblečeta in že zaklepata vrata hotelske sobe. Zunaj ni bilo več sledi o nevihti.
Spet je pripekalo sonce in z roko v roki korakata mimo trgovin, hotelov, do taverne, ki slovi po precej dobri hrani.
Mia nenačrtovano izusti: »Počutim se tako nenavadno …«
»Hočeš reči, zadovoljno, zadovoljeno, srečno« se ji nasmehne neznanec.
Mia ga rahlo udari z dlanjo po prsih: »Vse to ja,« za trenutek se nakremži, potem pa nadaljuje:
»Ne znam razložiti, kaj se mi dogaja ves čas, ko sem s tabo. Kot da sem drug človek!«
»Nisem prepričan, da razumem.«
»Običajno nisem tako sproščena, zaupljiva, sploh pa ne tako pogumna,« se mu odkrito nasmehne.
»In s tem je narobe …« izusti v pričakovanju nadaljevanja stavka.
»Najbrž nič. Le vajena nisem. Še nikoli nisem imela »avanture« z neznancem,« skomigne z rameni.
»Še dobro da nisem pretirano občutljiv, ker si me v zadnjih štirih dneh poimenovala; če se prav spomnim; »moteči dejvanik«, danes sem »avantura«, auč, ti pa znaš z besedami!« jo pomenljivo pogleda.
»Ah daj no. Dobro veš, kaj mislim. In ne delaj se, da si užaljen,« ustavi se, ga pogleda in se z vsem telesom stisne k njemu.
»Res sem razumevajoče bitje.« se pošali in jo poljubi.
V tem prispeta pred prikupno taverno »Alinea« v rumeno rjavih odtenkih, pohištvo značilno za sedemdeseta, veliko ogledal, veliko dodatkov, ampak ravno prav, da ne izgleda kičasto. Usedeta se za mizo in naročita.
Zelenjavno ponev z jajci in sveže stisnjen pomarančni sok. Nekaj časa se v tišini spogledujeta in jesta.
Potem pa Mia le prekine molk: »Glede naju,« za trenutek pomolči in spremlja njegovo reakcijo.
Na ustnicah zazna rahel nasmeh zadovoljstva. »Nadaljuj,« jo opogumi.
»Že prej sem poskušala napeljati na to temo, pa nekako ne vem, kako se tem stvarem streže…«
»Govoriš v šifrah, ki mi niso čisto jasne. Katerim stvarem?«
»Običajno ne seksam z neznanci,« je previdna, ko izgovarja za njo tako nove besedne zveze.
»In te peče vest?« je zmeden neznanec, čakajoč na njeno nadaljevanje. »Ne. In to me skrbi.«
Neznanec plane v smeh: »Tako prikupna si, da se sploh ne zavedaš,« z roko jo pogladi po obrazu: »Sprosti se.
Sledi svojemu instinktu in sem prepričan, da ne moreš zgrešiti.«
Mia samo prikima in si privošči grižljaj okusnega kosila, ki se bohoti na krožniku pred njo. »Kaj bova danes počela?« jo vpraša.
»Zakaj imam občutek, da že imaš plan?« Neznanec se ji suvereno nasmehne: »Pridi, greva.«
»Kam?« je radovedna Mia. »Pusti se presenetiti,« neznanec ostane skrivnosten.
»Me mora bit strah?!« Mia še kar dreza vanj. Nekoliko presenečeno jo pogleda in odločno pristavi: »Nikoli.«
Medtem ko hodita v »neznano«, se Mia opogumi in ga vpraša: »Živiš v Miamiu?«
»Včasih. Tule imam …« ji želi razložiti a ga Mia odločno prekine: »Prosim, ne povej preveč.«
Neznanec nejevolno prhne: »Točno. Pravila. Skoraj sem pozabil,« zmaje z glavo in skrajša prvotno mišljen odgovor:
»Skratka, mesto poznam precej dobro. Večkrat na leto sem tu poslovno.«
Neprijetna tišina se prikrade med njiju. Kljub temu se z roko v roki sprehajata po ulici.
Mia presenečeno obstane, ko se neznanec ustavi. Jo pogleda. Z obema dlanema objame njen obraz in jo začne poljubljati.
V njegovih poljubih začuti strah. Bojazen, da se bo prehitro končalo. Tudi sama deli te občutke. Zaljubila se je.
Neznanec, katerega imena noče vedeti, jo je prevzel do zadnje biti.
»Želim si te!« je odkrit par modrih oči, zaradi katerih ni bila zmožna normalne hoje, lebdela je.
Mia ne umika pogleda z njegovih oči. Ne odgovori mu, le prikima. Zajame sapo, telo preplavijo mravljinci, ko mu predlaga: »Pojdiva k meni.« Komaj sta mirila poželenje. Prijazno pozdravita receptorko hotela. Z roko v roki stopita v dvigalo.
Pri obeh je čutiti pospešen srčni utrip. A ker nista sama v dvigalu, se morata brzdati do sobe.
Končno. Še preden uspe odpreti vrata, jo z vso silo objame okoli pasu in se z ustnicami prisesa na njene.
Med poljubljanjem Mia vneto išče sensor, na katerega prisloni magnetno kartico in vrata se odprejo.
Nasloni ga na hrbtno stran vrat in mu kolikor hitro lahko, sleče majico. Vsakič znova je prevzeta nad njegovo lepoto.
Medtem ko nemo strmi v njegove oči, mu odpenja pas na hlačah. Čuti bitje njegovega srca, ko gol stoji pred njo.
Ugrizne se v ustnico in stopi korak nazaj. Globoko zajame sapo in mu da jasno vedeti, da je v popolnosti njegova.

Prižge vse sveče, ki jih uspe najti, potem pa mu s svileno ruto zaveže oči, tako, da ničesar ne vidi …
Ni pretirano navdušen: ‘’Prosim, ne zakrij mi oči.’’ 
Mia se mu hudomušno nasmehne, ko mu s kazalcem zapre usta: ‘’Psst, zaupaj mi!’’ 

»Sleci se,« ji nežno, pridušeno šepne glas, ki je imel vpliv morskih siren, zaradi katerih so mornarji izgubljali razum.
Mia prime rob majice in jo počasi sleče. Lahkotno odpne zadrgo na krilcu, ki v trenutku zdrsne na tla.
V spodnjem perilu stoji pred njim, čisto nebogljena, a željna njega. Stopi k njej in jo poljubi.
Z rokama ji polzi od spodnjega dela hrbta do modrčka, ki ga z enim gibom odpne.
Dvigne jo v naročje in nese na posteljo. Nežno jo položi nanjo, ji sleče spodnje hlačke.
Na vseh štirih obstane nad njo in za trenutek jo samo gleda. Z roko drsi od vratu, do pasu.
Čvrsto jo prime za stegno in jo z vso strastjo začne poljubljati. Mia mu le sledi in uživa v slehernem dotiku, poljubu.
Tokrat si jo je vzel nežno, počasi. Skupaj doživita vrhunec. Mia odkrije užitke, ki jih do tega trenutka ni poznala. Telo ne preneha drhteti. Prižame jo k sebi: »Drhtiš.« Mia le nemo prikima: »Božanski si,« z roko primakne njegov obraz k svojemu in ga nežno poljubi. Mia obleži na postelji in uživa v tem, ko se neznanecnežno sprehaja s prsti po njenem hrbtu.
»Preden si me spoznala, si zagotovo imela svoj Miami plan?« Mia odvrne zgolj s hitrim: »Mhm.«
»Rad bi bil del tega plana.« Mia se nekoliko presenečena, a obenem navdušena, obrne k njemu: »Res?!«
Neznanec prikima: »Zakaj pa ne?!«
»Želela sem obiskati Lincoln road, zadnje dni dopusta pa je bil v planu Key West.«
»Jutri greva torej nakupovati; tvoj sedmi, osmi in deveti dan pa lahko preživiva na Key Westu; si za?!«
Mia vidno zadovoljna: »Ja, ja, ja.« skoči mu v objem, ga poljubi, z žarečim izrazom na licu strmi v ta popolni obraz.
Ob njem je ponovno zaživela. Do poznega popoldneva sta poležavala.
»Za dve uri moram na sestanek, se lahko zvečer dobiva pri meni?« jo vpraša.
»Lahko.« Da ji ključe svoje »rezidence«, jo poljubi in odide. Mia se odloči, da gre po nakupih in ga preseneti z večerjo.
Med nakupovanjem se je v njenih mislih ponovno naselil nek negativen občutek. Strah, da se je preveč sprostila.
Strah, da je prelepo, da bi bilo res. Strah, s kakšnimi občutki se bo soočala, ko bo vsega tega konec.
Z vrečami v rokah vstopi skozi vrata v njegovo popolno domovanje. Na siv marmorni pult odloži nakupljeno in se sesede na veliko zofo. Pogled ukrade nebo polno zvezd. Globoko zajame sapo in se vrne v kuhinjo, kjer v naslednji uri pripravi: kuskus z meto po turško in pusto piščančje meso z zelišči. Za sladico speče palačinke v smetanovi omaki. Poleg pa postreže sveže stisnjeno limonado. V tem jo preseneti sedaj že znan glas, ki ji instinktivno obrne koničke na ustnicah navzgor.
»Draga, doma sem,« ljubkemu pozdravu, sledi glasen smeh. Stopi k njej, jo objame z vso močjo.
Ustnice pritisne na njene in globoko zajame sapo: »Tako sem te pogrešal.« Mia zadovoljno: » Jaz tebe tudi.«
»Kaj pa tako diši?« je radoveden. Mia z rokama pokaže na kuhinjsko mizo: »Upam, da si lačen?!«
Pritisne ji še en poljub in vidno zadovoljen: »Hvala ti.« Usedeta se za mizo in med sproščenim pogovorom jesta, ko ga Mia preseneti z vprašanjem: »Si kdaj prevaral?« Neznanec je hiter in suveren z odgovorom: »Ne.« Mia vprašujoče: »Nikoli?!«
Prikupno se ji nasmehne: »Ne, nikoli. Zakaj si presenečena?« »V bistvu nevem.« Jesta dalje … Potem pa prekine molk:
»Ženskam vedno dam vedeti, pri čem so … Ne dajem praznih obljub … «
Mia ga vprašljivo pogleda, ko nadaljuje: »Seksati z lepo žensko, s katero si v resnici nimaš kaj povedati ni noben problem – živeti s takšno, je lahko precej velik problem,« rahlo se ji nasmehne, potem pa nadaljuje: »Najti takšno, ki ustreza “vsem” merilom pa ni tako enostavno; sploh, ker ne moreš vplivati na to, s kom lahko in brez koga ne moreš “živeti” … nevem, če ima smisel to, kar govorim?« jo dvomeče pogleda … Mia zgolj prikima in da vedeti, da je ji precej jasno vse, kar govori, nadaljuje: »Vse, kar govoriš, je teorija« »Nobena še ni v meni zbudila želje po tem, da bi teorijo prenesel v prakso,« še doda, potem pa zamenja temo.
»Res bi rad vedel, kako ti je ime.« »Vem, ampak me ne gane prav pretirano,« se mu igrivo zahihita, ko doda: »Samo še pet dni.«
»Sliši se, kot da komaj čakaš, da bo vsega konec?!« je rahlo razočaran. »Vse to je iluzija. In ne moreš končati nekaj, česar še začel nisi.« Pogled usmeri v krožnik in s težavo požira slino. »Če je vse to iluzija, potem ni tako nerealna želja …« še preden zaključi stavek, jo pogleda izpod čela, ko Mia vskoči: »Poslušam …« »Se spomniš, kako sem te požiral z očmi, ko si se namerno zvijala okoli mene na plesišču?« »Love the way you lie?« Mia ponovi naslov pesmi. Neznanec prikima z nekoliko otožnim pogledom …
Mia vstane izza mize, ga prime za roko, pelje v dnevni prostor ter posede na zofo: »Ne gani se!« mu reče.
Prižge vse sveče, ki jih uspe najti, potem pa mu s svileno ruto zaveže oči, tako, da ničesar ne vidi …
Ni pretirano navdušen: »Prosim, ne zakrij mi oči.« Mia se mu hudomušno nasmehne, ko mu s kazalcem zapre usta: »Psst, zaupaj mi!« V kopalnici se preobleče v pastelno, svetlo vijolično plapolajočo oblekico, pod njo ima čipkasto temno vijola spodnje perilo, obuje si čevlje z visoko peto, poudari make up, razpusti lase. Z daljincem prižge radio, zasliši se priredba: »Crazy in love«, stopi predenj in mu sname prevezo z oči. V ritmu glasbe poplesuje pred njim. Pogled je prikoval nanjo.
Njen obraz je poln poželenja; z rokama si gre skozi lase; od vratu polzi k naramnici obleke – s prsti jo sname z ene, pa z druge rame; istočasno ju spusti in obleka pade na tla; obstane – le v spodnjem perilu. Neznancu vzame sapo, ne umika pogleda, vročica prevzame telo. Mia se približa njegovemu ušesu in z vso mehkobo v glasu šepne: »Pa ne, da ti je vroče.«
Začuti njegovo trdo mednožje; ugrizne se v ustnico, se nasmehne. Spusti se na kolena, in skoraj grobo si vzame njegovega »prijatelja«. Ta zastoka od užitka. Neznanec jo pogleda, se koketno nasmehne: »Pašeš! Tako noro pašeš!«
Sleče mu hlače in se mu posveti. V petih dneh ji je bilo kristalno jasno, katere so šibke točke, tegale lepotca pred njo. Za trenutek se ustavi in ga poredno vpraša: »Imaš dovolj?« Neznanec pogoltne slino in še preden odgovori, mu Mia usta zakrije s strastnim poljubom; s poljubi nadaljuje po celem sprednjem delu telesa, z užitkom ga boža po prsih in na trenutke bi ga od strasti kar tepla.

Mia se nasloni na steno in ne umika pogleda z njegovih oči.
Neznanec zmaje z glavo: ‘’Nisem si všeč, ko sem s tabo!”
Mia zavzdihne … ‘’Iluzija sem.”

Ko jo z rokama objame okoli bokov, mu jih odmakne in da jasno vedeti, da tokrat ona vodi igro.
Ta jo roteče prosi: »Moram se te dotikati! Trpim!« »Ne bo šlo, roke stran!« in nadaljuje s poljubljanjem.
»Želim si te dotikati! Moram se te dotikati!« Njegove ustnice prekrije s svojimi in ga tako utiša. Neznanec ne odneha in še kar roti za dovoljenje. Prime njegovo roko in si jo prisloni k obrazu. Instinktivno se prižame k njej in se z obema rokama zatopi v njene lase, medtem ko se ne more odtrgati od njenih ustnic. S čvrstim prijemom jo dvigne in nese na pisalno mizo v kotu sobe. Položi jo nanjo. Z desno roko jo z občutkom prime pod vrat in prižame k sebi. Strastno se ji prisesa na ustnice, ko se istočasno potopi vanjo. Mia globoko vzdihne od užitka. Ne pusti se zmesti, nasmehne se mu in zamenja položaja. Sedaj on sloni na mizi, Mia se spusti na kolena in ga začne vleči intenzivno, z občutkom in vse hitreje; pride mu.
Zadovoljnega izraza na obrazu ne more skriti. Približa se mu in ga ugrizne v ustnico. Zastoka.
Pogleda ga. Se nasmehne. Ne spomni se, kdaj nazadnje je bila tako divja. Mia se nasloni na steno in ne umika pogleda z njegovih oči. Neznanec zmaje z glavo: »Nisem si všeč, ko sem s tabo!« Mia zavzdihne … “Iluzija sem.”
Z rokama se opre v steno, tako da ima Mio popolnoma ujeto, ko ji odgovori: »Nevem, če si želim, da bi bila zgolj iluzija,«poljubi jo … in se spet umakne … »Je mogoče da …?«… utihne za nekaj trenutkov … Izvije se mu iz objema. Pomakne se na varno razdaljo in ga gleda. »Ne, ni mogoče … tako zmedena sem.« »Nisi edina, če te to kaj tolaži?!« Molče strmita en v drugega … Mia se začne oblačiti … Medtem zbegano govori: »Mislim, da je najpametneje, če se ne videvava več.« Naznanec popolnoma zaprepaden: »Nerazumem, od kje zdaj to?« »Ob tebi se mi meša in groza me je občutkov, ki jih zbujaš v meni,« ne ravno prepričana, od kje zdaj vse to: »To je preveč zame. Še dobra dva tedna nazaj sem bila prepričana v to, da imam ob sebi moškega, s katerim bom do konca življenja. Potem pridem v Miami, spoznam tebe. In poglej me. Nora nate. To ni normalno.« Neznanec jo objame: »Zaljubljam se vate! Rad bi te bolje spoznal.« Mia odkimava z glavo: »Ne laži mi, prosim … Nemorem … Res ne …«
»Zakaj za vraga je tako težko verjeti, da sem nor nate?!« z glasnejšim tonom doda. Mia globoko vzdihne, skloni glavo, se obuje in odide brez besed. Želela si ga je, želela je ostati, ampak nek notranji glas jo je ves čas preganjal.
Bala se je čustev, ki so se začela v njej prebujati: »Zakaj sem mu dovolila, da me tako očara?!« se je kregala sama s sabo v mislih.
S taksijem se je zapeljala do hotela. Ko je vstopila v sobo, se ji je zdela tako prazna. Odložila je stvari in si pripravila kopel.
Nalila si je martini in se zleknila v toplo vodo.  S spetimi lasmi, s kozarcem v roki, so se ji v misli prikradli dogodki zadnjih petih dni. Njegova sproščenost, nasmeh, smisel za humor. Je lahko še bolj popoln?! Zavije z očmi. Poznaš ga pet dni, seveda je popoln. Ironično prhne. Namakala se je vsaj eno uro, potem pa se zleknila v posteljo in poskušala zaspati.
Sama. Z mislijo nanj.

Mia D.


… se nadaljuje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.