Svet ni več eden, svetova sta dva – eden stoji in drugi divja, eden ne zmore, drugi ne zna. Resnični obstal je pred steno ovir, pred grožnjo bolezni, ki širi nemir. Drugi je moral prevzeti oblast, še včeraj je sanjal le slavo in čast – zdaj na daljavo rešuje človeka in svet, življenje se je preselilo na splet. Dejstvo je, internet marsikaj zna in iznajdljivost nima meja, a včasih sesede se kar sredi dela, redko, preredko je hiter kot strela, vse bolj pogosto mu sapa pohaja, kot da ta virus še v spletu nagaja. Spletna učilnica spet ne deluje, strežnik pot težo zahtev se sesuje, poštni predal še komaj požira, med komentarji ne manjka prepira. Brez tehnologije ne da se živeti, a včasih res jo je dobro zapreti, naj si spočije, naj se ohladi, ko se resetira, pa se dajmo še mi. Gremo na zrak, ne štejmo korakov, prisluhnimo pticam sredi oblakov, priklopimo se na gozdni wifi, narava brezplačne podatke deli. S polnimi pljuči zadihaj življenje, vse se spreminja, pot gre do dna, svet ni več eden, je pa edini, ohrani mu zdravje, ostani doma!
Dodaj odgovor