ŽanriErotikaMia – 26.del

Šestindvajseti del iz romana “Mia” – SNUBITEV.

Vrata so zaprta in v pisarni ostaneta sama.
»Sem kaj spregledala?« nejeverno vpraša Mia.
»Ne razumem, o čem govoriš.«
»Šališ se?!« sikne Mia.
»Ne Mia, ne šalim se. Vedno bolj se mi zdi, da se ti delaš norca iz mene!«
»Mi prosim razložiš, kaj se je zgodilo v parih urah, ko se nisva videla?«
»Razen tega, da gremo mi štirje za vikend na, citiram Blake, ‘romantično razvajanje v Guerlain’.«
»Kako prosim? Razvajanje? O čem govoriš?« Mia zmedeno zazeva v Jackov obraz.
V tem v pisarno ponovno vstopi Blake. »Mia, na mailu imaš potrditev rezervacije za vikend,« skomigne z rameni, »komaj čakam! Čača!« pomaha v slovo in že je ni več. »Kaj se dogaja? Potrditev rezervacije?«
»Vprašaj svojega fanta,« Jack sarkastično doda.
»Jack. Dobro veš …«
»Ne, Mia, nič ne vem. Po današnjem jutru mi ni več nič jasno!« pogleda se srečata in za trenutek obstaneta.
Ponovno ju zmoti trkanje na vratih.
»Blake mi je rekla, da gresta skozi plan in me prosila, da sem poleg.« nič hudega sluteč izusti Jo. Jack in Mia se spogledata.
Jo je kristalno jasno, da je odveč in vedno bolj se ji dozdeva, zakaj. A služba je služba in kljub napetemu ozračju prisede.
Mia se zbere: »Danes nas čaka prva javna predstavitev, zato je bistveno, kako in kaj povemo. Nikakor ne smemo povedati preveč,
a obenem moramo povedati dovolj. Cilj je v naslednjih dveh mesecih pridobiti čim več investitorjev in podpornikov. Ekipi mora biti jasno, da je treba s projektom dihati. Potrebovali bomo vso dobro voljo, ki jo premorejo posamezniki. Ne bo enostavno, ampak če nam uspe, smo na konju ne samo za letos, ampak z gotovostjo lahko trdim, da to lahko postane tradicionalen projekt.«
V pisarni so vsi trije še nadaljni dve uri preigravali in pilili ideje. Najzahtevnejši del projekta je združiti kreativne ideje z realnim finančnim načrtom. Ko so bili končno vsi trije sklepčni, je Jo dregnila: »Sicer ni moja stvar, ampak tale napetost med vama postaja precej očitna,« vstane s stola, pobere svoje stvari, »se vidimo jutri.« Medtem ko odide iz pisarne, se jima ponovno pridruži Blake.
»Pravkar sem se slišala s tvojim dragim.«
»Z Liamom? Kako pa to?« zaprepadeno vpraša Mia.
»Že na večerji sva si izmenjala številki, se spomniš?« Mia prikima.
»Včeraj sva se slučajno srečala v knjižnici in Liam mi je povedal, da si bosta privoščila romantični vikend – baje si navdušena – in potem naju je povabil zraven. In ker se tudi midva rada razvajava, sem rekla, zakaj pa ne. In tako gremo skupaj.«
»Ni mi všeč, da se računi delajo brez krčmarja.« reče Mia.
»Računi naj te ne skrbijo, je že vse plačano.«
»Jaz ne vem, če sem prost.« se vmeša Jack.
»Si, sem pogledala.« zadovoljno reče Blake.
»Potem nam očitno ne preostane drugega, kot da se za vikend vsi štirje družimo,« pogleda Mio in zmaje z glavo.
Mia ničesar ne odgovori, a v sebi čuti toliko jeze, da bi jo lahko razneslo. Dovolj je imela Liama in njunih ponesrečenih poskusov, da obudita ljubezen, ki je več kot očitno ni bilo več. To, da se je zmenil mimo nje za razvajanje, pa je bil višek.
A dovolj je prebrisan, da je vedel, da ne bo mogla reči ne, če bo poleg povabil njeno šefico. In prav je imel.
Obsojena na mučilni vikend, je vstala s stola in se hotela odpraviti iz pisarne.
A še preden je uspela izstopiti, ji je obrnilo želodec, ko je Blake še v stoto poljubila Jacka.

Za zaprtimi vrati svoje pisarne globoko zajame sapo. Misli begajo od dejstva, da Jack misli, da se igra z njim; do dejstva, de je Liam za njenim hrbtom splaniral vikend. Z rokama si gre skozi lase, v tem vstopi Joanna: »Zdaj pa dovolj nategovanja. Kaj se dogaja med vama z Wesom? Od kje se poznata in zakaj ga edina kličeš Jack?«
»Jo, manj kot veš, bolje.«
»Kako lahko to rečeš? Veš, da ti stojim ob strain, ne glede na vse.«
»Vem. Ampak ne vem, kako naj ti povem.«
»Mia, nisem slepa. Jasno mi je, da se med vama nekaj plete. Gleda te tako  kot da je odvisen od tebe.
Še nikoli ga nisem videla toliko časa strmeti v nekoga. Prav strašljivo je.«
»Pretiravaš.«
»Ne vem, če.« prepričljivo izusti Jo, potem pa Jack vstopi v prostor: »Joanna, naju prosim pustiš sama?«
Jo brez oporekanja izstopi iz pisarne.
Mia vstane in se sprehodi do okna. S hrbtom obrnjena proti Jacku: »Ne prenesem misli, da si z njim!«
Mia ga oštro pogleda: »Nisem z njim! Kolikokrat naj ti to ponovim?!«
»Pa on to ve?« srdito izdavi Jack.
Mia ga srepo pogleda, zavije z očmi in zmaje z glavo: »Očitno ne.«
Jack pogled usmeri v tla, ko Mia reče dvomeče: »Ne morem verjeti, da mi ne verjameš.«
»Saj si sama rekla, da se ne poznava. Da je to med nama norost. Kaj pa naj si mislim?«
Mia zmaje z glavo: »Na sestanek morava.« S solznimi očmi se sprehodi mimo njega, naravnost proti sejni sobi, kjer na predstavitev že čaka ekipa.

Sestanek se je zavlekel v večer, projekt »No Excusses!« je bil vsem predstavljen do zadnje podrobnosti, delo razdeljeno in v naslednjih treh mesecih se od vsakega posameznika pričakuje precej angažiranosti in samoiniciativnosti.

Po sestanku je večina še ostala v pisarnah. Mia ni bila med njimi, komaj je čakala, da se dan zaključi, da bo šla lahko domov.
Skoraj zbežala je iz pisarne, se usedla v avto in končno sprostila vse zavore. Solz ni mogla nadzorovati, tekle se po licih hitreje, kot jih je uspela brisati. Ko pride domov se odpravi pod tuš, želi si zbistriti misli. Ne uspeva ji. Jacka čuti povsod. Telo drhti, tudi če ga fizično ni poleg. Njena čustva so tako močna, da jih ne more nadzorovati.

Telefon ne neha zvoniti, Jack je neutrudljiv. Stisne zobe in se odloči, da se ne javi. Rada bi prespala vse, kar se ji je v zadnjih dneh zgodilo. Zjutraj bo morda že vedela kaj in kako naprej…

Odpre oči, pogleda na telefon, zbode jo pri srcu, ko na ekranu zagleda več Jackovih zgrešenih klicev. Zajame sapo, pred njo je nov dan, nova bitka s čustvi. Med razčesavanjem las zazvoni telefon, na ekranu zagleda Liamovo ime. Bes se vrne v njeno telo.
»Dobro jutro.«
»Je res dobro?« sikne Mia.
»Seveda je, zakaj ne bi bilo?« iskreno vpraša.
Mia jezno: »Mogoče zato, ker si se za mojim hrbtom zmenil, da gremo za cel vikend na kvazi romantično razvajanje?«
»Nisem vedel, da se boš jezila. Hotel sem te presenetiti.«
»Čestitam. Uspelo ti je!« jezno skoraj kriče odgovori. »Kaj ti ni jasno?!. Med nama stvari že tako ne stojijo, potem se še sprenevedaš, da naj bi bila vesela ‘presenečanja.’«

‘’Ne vem, kaj naj naredim. Zaljubljena sem vanj, kot še nikoli v nikogar.
Ne morem se upreti čustvom, a obenem me je strah, da najin odnos nima prihodnosti.’’

»Vedno sva rada hodila okoli. In nikoli nisi imela nič proti, če sem sam za vse poskrbel.«
»Hej, marsikaj se je spremenilo od tistih časov.«
»Se lahko prosim ne kregava? Nisem mislil, da bo tako zelo narobe, če gremo za vikend skupaj. Odpovedal bom, če ti to toliko pomeni.«
»Ne, ne moreš odpovedati. Ker se moja šefica blazno veseli tega. In me bo živo odrla, če sedaj, ko je vse potrjeno in plačano, odpovem.«
»Kako se ti lahko potem oddolžim? Res nisem vedel, da bo to tak problem.«
Mia sprejme, da očitno res ni mislil nič slabega: »V redu je. Ampak prosim, ne počni mi tega več.«
»Obljubim. Ne bo se ponovilo. Se lahko danes vidiva?« previdno vpraša Liam.
Mia bi rada dokončno razčistila stvari med njima, zato pritrdilno odgovori: »Prav, lahko se vidiva.«
»Kaj to pomeni?« zaskrbljeno vpraša Liam.
»Ob šestih zaključim, lahko me prideš iskat, pa greva kaj pojest.«
»Sliši se kot načrt, se vidiva. In oprosti še enkrat.«
Mia zavije z očmi in na silo izusti: »Se vidiva.«

Odkar se je Jack vrnil v njeno življenje ve, da v Liama ni več zaljubljena, prav tako si ne prestavlja prihodnosti ob njem, zvečer ob večerji mu bo to tudi povedala. Gleda svoj odsev v ogledalu in se sprašuje, kako je lahko še ne dolgo nazaj živela čisto mirno običajno življenje, sedaj pa se je znašla sredi drame, katere ne zna obvladovati.

Ob devetih je že za računalnikom, kjer se pripravlja na pester delovni dan. Vsi so že v polnem zagonu. A to jutro je delovno vzdušje in mir v pisarnah zmotilo dretje. Jack in Blake sta se na ves glas prepirala. Ni se ju razločno slišalo, a vsi so dojeli, da mora biti nekaj resnega. Nihče si ni upal pogovarjati o tem, vsi so se delali, kot da nič ne slišijo, ko Blake izstopi iz pisarne, zaloputne z vrati in se besna zapre v svojo pisarno. »Mia pridi, greva do nje.« reče Jo. »Ne vem, če je pametno.« Jo jo pomenljivo pogleda in skoraj ukaže: »Pridi.« Mia vstane s stola in se z Jo odpravi k Blake.
Blake požira solze, hlipa: »Ne morem verjeti, da se mi to dogaja!«
»Blake, pomiri se, kaj pa se dogaja?« vpraša Jo.
»Wes želi, da greva narazen.« Jo medtem ko objema Blake, izpod čela pogleda Mio: »Kako pa to?« se naredi nevedno.
Blake jezno sikne: »Mislim, da ima drugo,« zavije z očmi, »kako mi lahko to naredi.« Medtem ko Mia molče opazuje, Blake nadaljuje: »Nič ne bo od romatičnega razvajanja,« sumničavo pristavi, ko pogleda Mio. Ta pogoltne slino in skomigne z rameni.
V sebi si oddahne in komaj čaka, da pokliče Liama, da vse skupaj odpove tudi za njiju. »To, da ima drugo, so tvoje domneve.
Kaj ti je on rekel? Zakaj?« poizveduje Jo. Blake se hlipajoče dere: »Pravi, da nikoli ni videl prihodnosti z mano; da sva se pač zabavala,« obriše solze, »ampak to mi je že večkrat rekel, pa mi nikoli ni bilo jasno, kaj hoče s tem povedati!
Koga briga prihodnost. Mlada sva, bogata… Kaj bi sploh še rad?!« Jo jo objame in poskuša umiriti.
»Jo, ljubim ga. On je moški mojih sanj. Moram ga imeti, drugače me bo konec!«
Mii je skrajno neprijetno. V želodcu ima ogromno kepo, ker ve, da je ona kriva, da je ona razlog.
»Pridi, domov te peljem,« razumevajoče pristavi Jo.
»Sem si že naročila taksi. Rada bi bila sama,« obriše solze, popravi make up, vzame torbico in se odpravi iz pisarne. Jo zapre vrata za Blake in pogleda Mio … »Mi imaš kaj za povedati?«
»Niti ne.« je kratka Mia.
»Si prepričana? Tole se zdi precej resna situacija.«
Mia pogoltne slino: »Vem.«
»Pa?!«
»Nimam pojma.«
Jo hoče oditi iz pisarne, ko Mia začne z razlago: »Z Jackom sva se spoznala v Miamiu.«
Jo se naglo obrne: »Miamiu?«
»Ko me je Liam zapustil, sem šla na počitnice v Miami. Tam sem spoznala Jacka in z njim preživela deset dni.«
»Preživela?« dregne Jo. »Ja, preživela. Skupaj, v vseh pogledih.«
Jo se prime za glavo: »Se pravi si bila na večerji nemirna zato, ker si ga že poznala, ne zato, ker bi imela tremo?! Sedaj so mi stvari kristalno jasne,« se zamisli, »v kakšnem odnosu pa sta sedaj?« Mia pogleda v tla: »Precej zapletenem.«
»Jo, nesmeš ji povedat.« Mia reče hlastno. »Se sploh zavedaš, v kakšno godljo si se spravila?!«
»Ne vem, kaj naj naredim. Zaljubljena sem vanj, kot še nikoli v nikogar. Ne morem se upreti čustvom, a obenem me je strah, da najin odnos nima prihodnosti.«
»Tega ne veš. Več kot očitno si mu všeč, skrbi me le trenutek, ko za to izve Blake.« razmišlja Jo. 
»Z Jackom se moram še pogovoriti. Ničesar nisva dorekla.«
»Svetujem ti, da to urediš čimprej. Kljub temu, da je Jack lastnik, Blake brez tehtnega razloga ne more odpustiti. Zavedaj se, da je zelo maščevalna in naredila bo vse, da ti zagreni življenje! In ne zanemari dejstva, da sta njena in Jackova mati najboljši prijateljici in obe zelo zadovoljni, da sta njuna otroka skupaj.« Mia se prime za glavo: »Odlično,« sarkastično pripomni.
Jo zamenja temo: »Kje pa je Liam v vsej tej zgodbi?« Mia spusti pogled v tla, odkima z glavo: »Ni več del moje zgodbe.«
»Predvidevam, da tega še ne ve?!«
»Danes se dobiva.«
»Pa mu boš povedala, zakaj?«
»Ne. Nima smisla. Ni potrebe, da ve za naju z Jackom, dokler mi še sami ni jasno, kaj pravzaprav je to med nama.«
»Se ti ne zdi, da bo nekoliko sumljivo, da sta tako ti kot Wes pustila svoja partnerja na isti dan?!«
»Ne morem mu več lagati,« obupano reče Mia.
»Potem pa bodi pametna punca in z Jackom prekini kar koli že imata in se posveti projektu. Ne zavrzi vsega zaradi moškega, preveč truda si vložila. Ni vredno, verjemi mi.«
»Ni tako enostavno,« Mia globoko zajame sapo in se odpravi v svojo pisarno.

Na ekranu utripa Jackovo sporočilo:
Jack_mailmessage: »Pogovoriti se morava.«
Mia_mailmessage: »Vem.«
Jack_mailmessage: »Zvečer bi se oglasil pri tebi, če ti je prav?«
Mia_mailmessage: »Pričakujem te ob devetih.«
Jack_mailmessage: »Pridem.«

Dan v službi je precej hitro minil. Delo je Mijine misli zaposlilo in za trenutek je pozabila na vse, kar se ji dogaja in na vse, kar se dogaja okoli nje. Pisarne ni zapustila, tako se je izognila srečanju z Blake in srečanju z Jackom. Ni želela predčasno izzvati usode. Petnajst do šestih zvečer je začela pospravljati stvari z mize, vmes je prejela Liamov sms, da jo že čaka pri recepciji. Ko se napoti iz pisarne, se na hodniku sreča z Jackom, ki ravno tako odhaja. Srce ji začne hitreje biti, vstopita v dvigalo. Stojita vsak na svoji strani. Nepremično strmita en v drugega. Ničesar ne govorita, samo gledata se. Na vhodu ju pričaka Liam, ki razposajeno pozdravi oba: »Hej!« s poljubom preseneti Mio; Jacku seže v roko. Jack skrije jezo in poskuša ostati ravnodušen: »Kaj pa ti tukaj?«
»Svojo drago peljem na večerjo.«
»Večerjo?! Lepo to!« Jack pogleda Mio in z njenega obraza ne uspe razbrati, za kaj gre.
»Pojdiva, prosim,« ga Mia skoraj potisne skozi vrata.
Jack z narejenim izrazom na obrazu: »Mia, se vidiva.«
Mia mu nameni pomenljiv pogled; pritrdilno prikima. Liam jo prime za roko in že korakata iz stavbe.
Ko se usedeta v avto, Mia dobi sms:

Jack_sms: »A česa ne vem?«
Mia_sms: »Na večerjo grem«
Jack_sms: »Sem dojel. Zakaj?«
Mia_sms: »Saj veš.«
Jack_sms: »Res vem?!«
Mia_sms: »Seveda veš!«
Jack_sms: »Prav.«
Jack_sms: »Mia.«
Mia_sms: »Vem.«
Jack_sms: »Dobro.«

V restavraciji se Liam in Mia usedeta ob okno, romantično vzdušje, rože, soj sveč.
»Prekrasno izgledaš,« Liam podeli Mii kompliment.
»Ne pretiravaj. Iz službe sem in iskreno nisem ravno presežek same sebe,« reče Mia ostro in ne sprejme komplimenta.
»Ti pa znaš sprejeti lepo besedo,« defenzivno reče Liam in za trenutek nastane tišina med njima, Mia odsotno gleda mimo Liama, ko prekine tišino z vljudnostnim vprašanjem: »Kako si preživel dan?«
»Veliko papirologije, sestankov. Nov projekt se je dobro prijel, v načrtu je poslovna pot v Dubaj, skratka ni da ni,« se nasmehne, »no med vso to gnečo me je klicala Blake.«
»Aha, kako pa to?« vpraša Mia.
»Povedala mi je to, kar že vem, da naš skupni vikend odpade. Nisem pa vedel, da sta šla z Jackom narazen,« skomigne z rameni. Liam za trenutek opazuje Mijin zmeden obraz in poskuša ugotoviti kaj pomeni ta izraz, a si ga je napačno interpretiral.
»Saj nisi ljubosumna zaradi tega?« Mia nehote prasne v smeh »Zaradi česa? Ker te je klicala? Ne, nikakor ne!« Liam popolnoma zbegan nad njenim odzivom: »Mia, kaj pa je?«
»Nič, popolnoma nič,« spremeni temo pogovora, »torej greš v Dubaj?«
»Ja in razmišljal sem, seveda, če bi želela, da bi šla poleg. To bi bila idelana priložnost za naju. Daleč od vsega znanega. Samo midva. Vse je že plačano, samo ja moraš reči,« hitro doda, »seveda, če želiš, kot sem že rekel.«
»Sliši se mikavno, ampak Liam …« preden zaključi stavek, jo prekine …
»Prosim, razmisli, res bi si želel, da greš poleg,« spije požirek, »kakšen je bil tvoj dan?« Nežno položi svojo dlan na njeno roko. »Ne tako dober, kot bi si želela.« reče Mia.
»Povej mi.«
»Nisem prepričana, da nama uspeva tole … Kar koli že je …«
»Kako to misliš, meni se zdi ravno nasprotno.«

‘’Ne prenesem pogleda na tvoj objokan obraz, vse bi dal, da ti lahko privarčujem trpljenje. A ne vem, kako. Ne znam.
Splet okoliščin je brutalen, nikakor ne najdem poti do tebe, ves čas me odrivaš. Povej mi, ali lahko sploh še kaj naredim?!’’ 

»Ne Liam, tebi se tako zdi, ker hočeš, da bi tako bilo. Moja čustva so se zelo ohladila,« previdno, skoraj šepetaje govori.
»Si spoznala koga drugega?« vpraša Liam. Mia okleva, potem pa se odločno zlaže: »Ne.«
»Od kje potem vse to?« zmedeno pogleduje proti njej in procesira telesno govorico. Roko položi na njen obraz: »Si nekaj najlepšega v mojem življenju, vem da sem te prizadel in žal mi je za to, ampak ne predstavljam si življenja brez tebe. Prosim, daj nama priložnost. Kako naj ti še dokažem, da si vse kar si želim?!« Mia ga pogleda izpod čela: »Liam,« zajame sapo in želi nadaljevati, ko … Liam iz žepa potegne škatlico z zaročnim prstanom: »Želim si, da postaneš moja žena!«
Mia osupla, vidno presenečena ne uspe izustiti niti besede, z mešanimi občutki ga pogleduje …
»Ne potrebujem odgovora takoj. Hočem samo da veš, kako resni so moji nameni. Hočem te! V vsakem trenutku svojega življenja. Ljubim te!« V tišini obsedita, Mia ne izusti niti besede, prišla je z namenom, da prekine njuno razmerje, sedaj pa je obsedela na mestu in prepričana je v to, da si ne želi postati njegova žena, a ne zbere poguma, da ga zavrne.
»Mia, vem, da sem te presenetil,« jo poboža, nežno poljubi, »mislil sem, da si tega želiš…« jo upajoče pogleda. Mia pogled usmeri mimo Liama, pogleda na uro, ki kaže petnajst do devetih, čas je tako hitro minil: »Liam, domov bi šla.«
Ta nekoliko zbegan: »Seveda!« objame jo čez rame in že se odpravljata proti avtomobilu. Na poti domov je Mia ves čas tiho, strmi skozi okno. Liam ne dreza, a jo ves čas drži za roko. Petnajst minut čez deveto uro jo pripelje na parkirišče njenega doma, pospremi jo do vrat. »Užival sem v vsaki minuti s teboj,« nežno jo potisne ob vrata in jo začne poljubljati.
Mia ve, čuti, da jo nekje izza vogala gleda Jack, saj sta bila dogovorjena pri njej ob devetih. A nikakor ni mogla prej priti domov, saj jo je Liam presenetil s snubitvijo, ki je še v sanjah ni pričakovala. Mia elegantno prekine poljub: »Hvala za večerjo.«
»Ne pozabi, da pričakujem odgovor. Nič ne priganjam,« se iz srca nasmehne, pritisne ji poljub na usta in že sedi v avtomobilu. Mia mu še pomaha v slovo in že odklepa vrata stanovanja. Izza hrbta začuti Jacka: »Odgovor na kaj?« previdno vpraša.
Mia se obrne v njegovo smer, zajame sapo, opre vrata: »Prosim, vstopi.«
»Odgovor na kaj, Mia? Kaj se je zgodilo na večerji?« ponovi svoje vprašanje z resnejšim tonom.
Mia odloži torbico in ključe na omarici v hodniku ter stopa proti dnevni sobi, Jack jo prime za roko in potegne k sebi.
Zre ji naravnost v oči, ko Mia komaj izusti: »Zaprosil me je.«
Jack jo spusti, obstane sredi sobe: »In?« srčni utrip se mu pospeši. Mia ga nebogljeno pogleda: »Ne vem.«
»Ne veš?!« razočarano, jezno izusti Jack. Mia šepetaje s tresočim glasom: »Vem samo to, da se midva ne moreva zgoditi.«
Jack kot vkopan obstane pred njo, z rokama si gre skozi lase: »Ne delaj nama tega.«
»Nimava izbire, Jack,« pogleda ga, z dlanjo se dotakne njegovega obraza, solze nekontrolirano spolzijo po licih: »Ne morem več. Boli me vsak pogled nate. Vsak tvoj dotik me oblije z občutkom krivde. Boliš, tako neznansko me boliš.«
»Mia?« Mia s solzami v očeh: »Prosim, pojdi.«
Jack s težavo zadržuje solze, pogleda jo: »Hočem, da si srečna, zaslužiš si! Želim si te bolj kot si sploh lahko predstavljaš. Ne prenesem pogleda na tvoj objokan obraz, vse bi dal, da ti lahko privarčujem trpljenje. A ne vem, kako. Ne znam. Splet okoliščin je brutalen, nikakor ne najdem poti do tebe, ves čas me odrivaš. Povej mi, ali lahko sploh še kaj naredim?!« po obrazu mu stečejo solze, z rokama se dotakne njenega obraza, približa se ji, počasi svoje ustnice skoraj prisloni na njene, vendar je ne poljubi, le šepetaje doda: »Ljubim te!« Mii se usuje nov plaz solz po licih: »Prosim te, odidi. Ne morem več!«
S solzami v očeh se obrne in odide. Mia zapre vrata za njim. Sesede se na tla, glasno hlipa, obraz je moker. Boli. Srce se bori s prsnim košem, ki ga ne pusti na prosto. Zbere še toliko moči, da pošlje Joanni sms in jo prosi, ali lahko naslednje tri dni dela od doma in da ji bo vse razložila, ko pride v službo.


Mia D.


… se nadaljuje 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.