Kako življenje se pretaka?! Verjamem, da lahko počaka in da lahko se umiri, a se motim kakor vsi. Stvari so v času podivjale, ustvarjene, da bi obstale, v norem tempu se kalijo, upajo, da preživijo, a še preden se zdani, v ognju dvoma vse zgori. Bistvo skriva se drugje – vrstice branijo srce, skrbno zavito med platnice, zardelo kot pomladno lice in modro kakor davna sled, ki daje pesmi moč besed. Lahko mi vzamete ime, med smisel zlijete gorje, nad dušo pošljete vihar – le knjige vzeti mi nikar!
Dodaj odgovor