‘’v mestnem otoku miru se začne naša zgodba, ki bo kar hitro pri koncu.
če doživi kdo usodo, potem ne tukaj. če ima kdo usodo, potem je to moški. če koga udari usoda, potem je to ženska.’’

Naslov knjige: LJUBIMKI (Die Liebhaberinnen, 1975)

5/5

Avtorica: Elfriede Jelinek 
Založba: Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996
Prevod: Slavo Šerc
Žanr: družbenokritični roman

V tem precej kratkem romanu se pred nami odvijeta usodi dveh žensk različnih starosti
(prva, Brigitte je najbrž v poznih dvajsetih, šivilja iz mesta, tovarniška delavka, ki se odloči za izbranca Heinza;
ter Paula, s podeželja, ki se pri petnajstih zaljubi v mladega Ericha) s skupnim ciljem: poročiti se z izbranim moškim in si ustvariti lastno, samostojno življenje, po možnosti boljše kot sta ga poznali doma.
Obe zgodbi, ki potekata paralelno, se vrtita okoli njunega cilja in zapletov na poti do poroke z izbrancema in se na koncu strneta v eno samo pripoved o njuni usodi, ki je za obe bolj ali manj klavrna.
V tem romanu se kontroverzna pisateljica, v Avstriji t.i. “skruniteljica gnezda” ter sporna Nobelova nagrajenka loteva demistifikacije institucije zakona ter ljubezni.
Takšen mit je tudi poroka, oziroma vse to, kar poroka pomeni in na kakšen način je sprejemljivo, da se do nje pride:
bodoča žena mora biti ‘čista’, nedolžna in dobra gospodinja; mož pa mora biti ‘pravi moški’, ekonomsko mora biti neodvisen,
in ker je prinašalec kruha, on diktira družinsko življenje, tja vse do počutja družine.
Roman je napisan brez velikih začetnic, v ospredju je zvočna plat jezika:
upovedano avtorica tvori s poigravanjem z jezikom, s svojim značilni slogom, ki je tako ljub njenim bralcem.

‘’če si zadovoljen, potem celo iz nič nastane nekaj.’’

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.