Solza življenja

Njegova solza jo je obudila,
kakor podarjeni utrip srca.
Svoje trpeče oči je odprla,
da svoji ljubezni pove, kar se da.
Ihteče se sklanjal, ljubil ji lice,
rotil jo, prosil, naj se zbudi.
A ona, kakor da ima na rokah lisice,
le solza po licu ji počasi polzi.
Počasi nemočno je oči spet zaprla,
duša se njena pogumno bori.
Njen dragi nad njo je, kot žalostna vrba,
zdaj upanje v njem počasi bledi.

Mira