ŽanriErotikaCasper – 3.del

Tretji del iz zgodbe “Casper” – MINUTE.

V trenutku, ko zasliši odpiranje vrat, ji telo preplavijo mravljinci. Globoko vdihne. V sebi poskuša umiriti vznemirjenje najstnice.
Spogledata se, časa za besede si ne vzameta …
Zatrepeta ob dotiku njegovih ustnic. Nenasitna je, kljub temu, da jo njegova bližina hrani.
Bori se s tresočimi nogami, da se ne opoteče – nihče je še nikoli ni razorožil z večjo lahkoto.
Z rokama jo čvrsto zgrabi in potegne k sebi – njeno telo od užitka nenadzorovano zadrhti.
Ve, da jo dotik njegovih dlani spravlja ob zdrav razum, smeji se mu od občutka nadvlade. Vseeno ji je, samo da je tam.
»Vzemi si me,« si misli. »Vzemi si me, kolikokrat želiš in kakor koli želiš. Tu sem zate. Želim si te na sebi, ob sebi, pod sabo …
V meni si zanetil ogenj, v katerem se ne bojim zgoreti.«
Dovolj je že pogled, da obnemi in razen bitja njegovega srca ne zmore slišati ničesar več.
Govori, a zazna le premikanje njegovih ustnic, vokal – mmmm, ob zvoku njegovega glasu ji je prihajalo še preden se je je zares dotaknil. Kombinacija lastnosti in energije, ki jo ima ta moški, so zanjo usodni.
Ženska, ki ima vse pod nadzorom, se je znašla v labirintu. Večkrat se je že vprašala, katero smer naj ubere.
Nima še odgovora – no, pravzaprav ga ima, a ga potiska nekam v ozadje; zatrla ga je, ker je želja po njem premočna.
Izhod je na dosegu roke, a mu je obrnila hrbet. Želi si ga, pa čeprav za … za čas, ki jima ga je vesolje namenilo …
Odnese jo na siv, velik kavč, jezika se prepletata, vlažna je …
Glava zaide v njeno mednožje, od užitka zastoka … On ve, on tako prekleto dobro ve, kako se je dotakniti, kje se je dotakniti, tempo je, aaahhhh … Drhti in krike užitka v sebi še komaj zadržuje…
S prsti se zakoplje v njegov hrbet, ob pogledu nanj se ji meša …
Potegne ga k sebi, mehkoba njegovih ustnic ji prija, tako zelo prija, da se noče odlepiti stran.
Začuti ga v sebi, globoko vzdihne, zvrti se ji …
Od užitka postane omotična. Kakšen moški, si misli, rahlo odpre oči, da si ga ogleda – spet.
Na ustnice se ji prikrade nasmešek, ko ji pride prvič … Eksplozija občutkov, ne zmore nadzorovati drhtenja svojega telesa.
Pride ji spet … in spet … Ko bi lahko čutil vsaj del tega, kar čuti ona, ko ji prihaja … Se sploh zaveda, kakšen užitek ji daje?!
Godi mu, njeni odzivi božajo njegovo samozavest. To je jasno in neizpodbitno.
Rada bi se nadzirala, a ne gre, razum ni usklajen s telesom … Glava bi želela ohraniti vsaj kanček dostojanstva,
a telo mu na vsak način hoče pokazati, da je tam zanj, njegovo, in misli, ki jih producira zdrav um, suvereno ignorira.
Pride mu – potna obležita en poleg drugega …

‘’Koliko sebe mu lahko razkrije, da ne bo preveč, a vseeno dovolj, da bo njegove misli hranila tudi potem,
ko je ne bo več v njegovem življenju?”

Dihanje se umiri. Pogleda se srečata.
Ko bi se lahko vsaj za trenutek sprehodila med njegovimi emocijami.
Pozornost ji ukradejo njegove oči – nerodno ji postane vsakič, ko se zaloti, da strmi vanj, dlje, kot se spodobi.
Kaj skrivajo, česa si želijo, po čem hrepenijo?
Koliko sebe mu lahko razkrije, da ne bo preveč, a vseeno dovolj, da bo njegove misli hranila tudi potem, ko je ne bo več v njegovem življenju? Njen tok razmišljanja prekinejo besede: »Iti bom moral …«
Globoko vdihne in iz sebe uspe spraviti besedo – »Vem.«
Medtem ko strmita drug v drugega, se s prsti začne nežno dotikati njenega mednožja.
Podal se je na misijo – »prišlo ji bo še enkrat preden grem.«
Kako presneto prav je imel. Njegovi dotiki jo ohromijo brez pretiranega truda, včasih je jezna nase – ko bi lahko vsaj odigrala,
da ji ne pride do živega. Zastoka od užitka in se prižame k njemu, ko jo pripelje do še enega vrhunca.
Poljubi ga z vso strastjo in poželenjem. Ni še krenil k vratom, pa že ve, da bi ga rada čutila spet in spet in …
Seks z njim je “out of this world”. Želi si biti v njegovi »to-do« beležki vsak dan znova.
Vstaneta …
Komaj se obdrži na nogah, v misli se ji prikrade prizor iz risanke Bambi.
Ranljivo bitje, ki se kljub trudu ne zmore postaviti na vse štiri. Ni primerljivo, se zareži sama v sebi.
Ampak on je tam, s širokim nasmeškom, sitim egom, da jo čvrsto stisne k sebi in ji pomaga na novo shoditi.

‘’Je v resnici rahločuten duhec Casper, ki je bil prizadet in se sedaj z vsem v sebi bori, da ne bil spet
ali je aroganten, vase zaverovan Casanova?”

Njegova telesna govorica je bila tako glasna. Tako pripadna.
Velikokrat zbegana zaradi njegovih nihanj ni vedela, ali naj verjame temu, kar sliši, vidi ali čuti.
Besede, ki so prihajale iz njegovih ust, so jo včasih zapekle, a njegovi dotiki so govorili drug jezik, kot bi ne bil ena in ista oseba.
Ta, ki je govoril, je bil poln nasprotij, strahu, včasih poln besed s premalo pomena. Bežal je, čeprav si je želel ostati.
Ta, ki se je je dotikal, pa je bil vse, kar si je želela in potrebovala.
Molče ji je dal vse, česar z besedami ni znal, zmogel, želel. Ni vedela, se boji njenih ali svojih čustev.
Je v resnici rahločuten duhec Casper, ki je bil prizadet in se sedaj z vsem v sebi bori, da ne bil spet
ali je aroganten, vase zaverovan Casanova?
Sprijaznila se je z dejstvom, da postaja odvisna od občutka, ki ga zbuja v njej.
Presliši vse vire modrosti, ki vpijejo v en glas, da sta z vsakim »naslednjič« bližje robu.
Je kar je, potolaži drhtečo dušo v sebi in se rahlo omotična skupaj z njim sprehodi do izhodnih vrat.
Trenutek slovesa jo vrne v čas, ko še nista bila intimna.
Ko sta ju vrednote in razum držala narazen. Ko se je telesni stik zdel še tako nedosegljiv.
Slovo, ki je bilo vedno polno skušnjave. »Hodnik moment« ga je poimenovala sama pri sebi.
Tam sta si v poltemi zrla v oči, se poslavljala, ne da bi si tega zares želela. Neverjetna želja po čutiti njegovo kožo na svoji, jo je ubijala. Stal je vedno bližje, kot bi smel. On, ki sploh nebi smel biti tam.
Če bi se takrat lahko zazrl v njene misli, vrat zagotovo ne bi bil zmožen odpreti.
Potisnil bi jo ob njih in si jo vzel z vso strastjo, utišal bi njene pokvarjene in takrat še nedovoljene fantazije.
Sedaj se mu je lahko mirno prisesala na ustnice in ga ob sebi zadržala trenutek ali dva več.
Uživala je v vsaki minuti, ki mu jo je ukradla.
Zapiranje vrat za njim je vsakič znova izziv …
S seboj prinese vprašanje: » … koliko minut si še želi, da mu jih ukradem?«

 


Kiddo


P.s.: 823 all the time.


 

… se nadaljuje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.