Bolj se je bližala Prulam, bolj vroče ji je postajalo. Vsa njena deviška notranjost je gorela v ognju visokih temperatur. Sla, kot je še ni čutila, jo je poganjala onkraj vsega razumnega. Izklopila je racionalnost in hitela nazaj k profesorju, da se nauči, kaj je to življenje. Bila je kot lutka, s katero je upravljal sen iz preteklosti. Bila je izvrševalka že mrtvih zapriseg. Bila je tempirana bomba na dveh nogah.
Ko se je pojavila pred profesorjem v rastlinjaku, je izgledala kot furija. Plašč iz kamelje dlake ji je padel z ramen na tla. Svetlorjavi kodri so se ji vsuvali po obrazu, iz oči ji je sijalo nekaj nedoumljivega. Gregorja je pretresel pogled nanjo. Presunilo ga je, da je začutil erekcijo ob tem in prebledel je v grozi spoznanja dejanskosti.
Pred njim se je spustila na kolena. Nič kaj teatralno, temveč prepričljivo mučeniško. V hipu je vstal in ji poskusil pomagati, da bi se dvignila nazaj, od tal. Ni se hotela premakniti, pogled je uperila v erekcijo, ki mu je napenjala žametke. Hip za tem je dvignila pogled in zašepetala: »Prosim.« Gregor ni vedel, kaj želi. Gregor ni vedel, kaj naj stori. Gregor je hotel poklicati Maro, naj mu pomaga. Ostal je tiho, samo spustil se je na kolena poleg Lene. Z obema dlanema je dvignil njen obraz in jo vprašal, kaj želi od njega. Njen lešnikov pogled se je potopil v njegove temne vode, ko je počasi in premišljeno rekla:
»Tebe si želim, ljubiti se hočem s teboj. Danes in tukaj.«
Gregor je zajel sapo: »Veš, da to ni mogoče. Veš, da to ni prav. Nisem tvoja generacija. Tvoj oče je moj najboljši prijatelj.«
Še vedno je z dlanema objemal njen obraz. Erekcija mu ni uplahnila in mu je še naprej napenjala hlače.
Lena ga je pogledala: »Tvoje telo govori drugače.«

‘’Tebe si želim, ljubiti se hočem s teboj. Danes in tukaj.’’
Gregor je zajel sapo: ‘’Veš, da to ni mogoče. Veš, da to ni prav. Nisem tvoja generacija. Tvoj oče je moj najboljši prijatelj.’’
Še vedno je z dlanema objemal njen obraz. Erekcija mu ni uplahnila in mu je še naprej napenjala hlače.
Lena ga je pogledala: ‘’Tvoje telo govori drugače.’’

Ni vedel, kaj naj odvrne. Kar nagnil se je naprej in jo poljubil. Izgledalo je, kot da se bliža konec sveta in izbruh vulkana obenem. Popolnoma se je izklopil. Njegovi odzivi nanjo so bili spontani in samodejni tako naravni, kot potoček, ki poln vode drvi proti izlivu. Ni vedel, kdaj jo je slekel, ali se je slekla sama, ni vedel ali je videl njene prsi, čutil je njeni bradavički, ni se zavedal, kdaj ji je odpel hlače in začutil gladko obrit venerin griček, ni vedel kdaj je zatipal himen ob vhodu v njeno vagino. Zgrozil se je in odmaknil. Dihal je hropeče, kot bi ostal brez zraka. »Ne, to pa ne morem.«
Prevzela je pobudo. Pritegnila ga je nazaj v objem in ga v trenutku umirila. Kot ljubeča mati svojega sina. Gladila ga je po obrazu in se potapljala v globine njegovih temnih oči. Povzpela se je nanj in si predrla himen. Ko je bila prosta, se je v njeni ozkosti razširil. Ni se premikal, da je nebi poškodoval. Premikala se je sama. Tako naravno, kot bi to počela vsak dan. Tlakovala mu je pot, na kateri se je izgubil. Takrat mu je postalo kristalno jasno, da se je to moralo zgoditi. Jemal ji je dih z narahlo razprtih rožnatih ustnic, jo obrnil podse in se potopil vanjo. Preden mu je prišlo, se je odmaknil z nje.

Potem sta obsedela na tleh. Popolnoma brez besed.
Lena se je pomaknila k njemu in objela njegovi dlani.
»Oprosti, profesor.«
Brezizrazno je strmel predse in rekel: »Počutim se, kod bi te oropal.«


Alex Beatrice K.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.