Igra zaupanja
Zjutraj jo je izza robov težkih zaves zbudila močna sončna svetloba.
Pozno mora že biti je pomislila, ko se je iz postelje odpravila odgrnit zavese.
Bila je gola in skozi odgrnjena panoramska okna se je spogledala z Leonom, ki jo je čakal na verandi, zazrt v njena okna.
Ni se zmedla. Odprla je vrata in v prostor spustila svežino jutra, njemu pa rekla: “Počakaj, da se oblečem,” in izginila v hiško.
Vrnila se je oblečena v sprane kavbojke in belo laneno srajco, umita in počesana, z dvema espresso kavama in pomarančnim sokom. Sedla je k njemu in rekla: “Dobro jutro, si dobro spal?”
“Ne, nisem,” ji je odvrnil in vzel ponujeno kavo s pladnja. “Nimam rad neznank v življenju.”
“Ne bom dolgo neznanka,” je odvrnila. “Greš že danes jezdit z mano?” je še vprašala.
“Ne, danes ne,” jo je zavrnil. Zazdelo se mu je, da jo je z odgovorom razočaral. “Danes mi boš odgovorila na nekaj vprašanj.”
Namuznila se mu je: “Ne bom.” Motrila sta drug drugega, dokler ni Leon rekel: “Potem pa te bom mučil, dokler mi ne boš,”
in se nasmehnil. “Mogoče si pa to želim,” mu je odvrnila.
“Prav,” je rekel. “Kar želiš, dobiš.” Tesneje se je pomaknil k njej in ji z rok vzel skodelico s kavo.
Hkrati ji je roko zvil na hrbet in se z obrazom povsem približal k njenemu.
Smejala se mu je. Oči so ji pobliskavale. “Agh, Gospod Temni, ne bojim se te …”
Vendar jo je rama zaradi nenaravnega položaja malce zabolela. Njegove oči, povsem blizu njenim, so potemnele.
Skoraj bi jo poljubil. Ni vedel, zakaj, le vleklo ga je, da bi jo. Potem ga je presenetila. S hitro, močno kretnjo je osvobodila roko in ga z drugo obrnila naokrog ter mu roke ukleščila na hrbtu. S koleni ga je tiščala ob klop. Za hrbet si je segla po lisice in ga z rokama priklenila nanjo. Na kratko povedano: onemogočila ga je. Leon je presenečeno bolščal predse in vanjo.
‘’Povsem se je zgubil v njej. Čutil je njene žgoče dlani, ki so mu na prsih odpenjale srajco, čutil je njena špičasta kolena, ki so se mu zabadala v bedra, čutil je sebe samega v nabreklem tiču, ki mu je napenjal hlače.’’
“Paps, počasen si postal,” mu je rekla. “Te je korona zdelala?”
Ni se ji nasmehnil. Z rokami, priklenjenimi za hrbet, se je spominjal vseh tistih, ki jih je sam tako ali drugače priklenil.
Tudi sam je prostovoljno prišel k Avi. Le kaj si je mislil? “Nič žalega ti ne bom naredila” mu je mehko rekla.
“Umila ti bom noge in ti jih mazilila.” Leon je odprl usta in jih zaprl nazaj. Ni vedel, kaj naj reče. Ava je odšla v hišo in se vrnila z lavorjem, polnim vode. Odložila ga je ob njem. Znova se je vrnila v hišo. Leon je mirno čakal. Kot da bi se vdal v usodo.
Sploh ni mogel razmišljati, kar je bilo nenavadno zanj. Ko se je vrnila, je prinesla cel kup kopalnih soli, eteričnih olj, umivalnih gobic in brisač. Pokleknila je pred njim in si spela lase. “So ti že kdaj umivali in mazilili noge?” ga je vprašala.
Odkimal je. Sezula mu je superge, zavihala hlače do kolen in slekla nogavice.
“UUUU, kako lepo imaš oblikovana stopala, prste in nohte,” je navdušeno zagodla. “Hodiš na pedikuro?” Leon je zardel.
Postal je rdeč v obraz in zajela ga je vročina. “Že dolgo ne več,” je odvrnil. Nežno ga je pogladila po stopalih, preden jih je položila v vodo. Zdrznil se je ob stiku z vročo vodo. Skoraj prevroča je bila in ko je dodala mešanico soli in eteričnih olj, jo je shladila na kopeli primerno temperaturo. Začela je s pomirjujočim masažnim umivanjem celih stopal z naravno gobico.
Bila je nežna, čeprav je bila gobica groba. Zazrl se je v spomladanske vinograde za njenim hrbtom in se sprostil.
Pogleda ni dvignila k njemu, molčala je in mu premišljeno masirala stopala z vedno močnejšimi, navzgor krožnimi gibi.
Od pete, vzdolž podplata in do prstov ter po zgornji strani naprej do gležnjev. S prsti mu je masirala gležnje.
Potem je vzela bolj grobo masažno rokavico in pri peti znova začela masažni krog. Ni se mogel spomniti, ali mu je že kdaj bilo tako prijetno, če je že kdaj bil tako sproščen. Preko živčnih vozličev njegovih podplatov se je povezovala z njim.
In on jo je sprejemal. Ko je čez čas voda v posodi postala mrzla, je prenehala z umivanjem. Stopala mu je ovila v veliko frotirasto brisačo in umaknila posodo. Še vedno sta molčala, še vedno ni dvignila glave, da bi ga pogledala.
V položaju ki ga ni poznal, se je nenavadno počutil. Užival je v razgledu na vinograde. S telesom mu je brez besed objela noge in mu čelo pritisnila na kolena. Poljubila jih je in odmaknila brisačo. Z usti mu je drsela po golenici in se ustavila na palcu.
Poljubila je lepo negovani noht in vzela cel palec v usta. Sesala ga je in ljubkovala, hkrati pa mu z nežnimi gibi masirala gleženj. Imel je odprta usta in globoko je dihal. Dražila ga je z ljubkovanjem nožnih prstov.
‘’Odprla mu je zadrego in ga osvobodila. Pozabil je nase.
Videl je samo njo, njene svetle lase in zelene oči, ki so mu ponujale cel svet.’’
Ko je obdelala vse, mu je obe nogi od kolena do prstov namazala z gostim in dišeče opojnim masažnim oljem.
Potem se je odmaknila od njega in mu snela lisice.
Čutil je, da je končala z masažo in maziljenjem. Noge in stopala so ga ščemela od vročine; odznotraj navzven.
Na podplatih je čutil milijon iglic, ki so se zabadale vanj. Glavo je imel prazno. Brez misli.
“Imaš še kakšno vprašanje?” jo je zaslišal.
Ostal je tiho, samo zdrsnil je iz stola na kolena nasproti nje. Z obema rokama je dvignil njen obraz, tako da ga
je pogledala. Tako sta obstala v trenutku, dokler je ni poljubil. Strastno, hlepeče, jezik ji je zaril v ustnice, z rokama ji je razmršil grivo svetlih las in elastiko odvrgel čez ograjo. Povsem se je zgubil v njej. Čutil je njene žgoče dlani, ki so mu na prsih odpenjale srajco, čutil je njena špičasta kolena, ki so se mu zabadala v bedra, čutil je sebe samega v nabreklem tiču, ki mu je napenjal hlače. Odprla mu je zadrego in ga osvobodila. Pozabil je nase.
Videl je samo njo, njene svetle lase in zelene oči, ki so mu ponujale cel svet.
Obrnil jo je na hrbet, se povzpel nanjo in ji zavladal.
Takrat je dan prešel v večer in noč je razsvetlilo na tisoče zvezd rimske ceste ter drugih galaksij.
Zdelo se je, da sta skupaj odpotovala v večnost. Vsak v svoji glavi. Brez besed.
Alex Beatrice K.
Dodaj odgovor