ŽanriErotikaMia – 20.del

Dvajseti del iz romana “Mia” – UVAJANJE.

Svetlo rjava obleka, ki sega do kolen, temno rjav pas, pudrasto roza čevlji s peto, spuščeni lasje.
Pastelno bronz make up, svetlo roza ustnice. Pogled v ogledalo, nasmeh, poljub v odsev in že se s taksijem pelje v center mesta.

Prvi dan uvajanja.
Še nihče od njenih prijateljev ne ve, da se poteguje za delo na »Glamour« urednštvu. Tako bo ostalo vsaj še nekaj časa.
Liam je že sumničav, a zaenkrat se še ni izdala. Pride do stavbe. Globoko vdihne, pozdravi receptorko in že se z dvigalom pelje v sedmo nadstropje. Tokrat je prva. Joanna ji nameni prijazen pogled in pozdrav ter jo usmeri v sejno sobo.
Svetlo siva tla s temnejšo obrobo. Temno rjave stene z enim večjim in enim manjšim rumenim krogom.
Na sredi sobe je velika pravokotna rumena miza, okoli nje šestnajst temno rjavih stolov.
Nad mizo visijo trije okrogli dizajnerski lestenci v rumeno-rjavi barvi.
Očarana zasede prazen stol, iz torbice izvleče svoj prenosni računalnik in čaka.
»Vidim, da si tole s točnostjo precej resno vzela!« Joanna izusti in prisede na stol poleg.
»Vsekakor. Tega si želim bolj, kot si lahko predstavljate.« je Mia jasna z odgovorom.
»Ko ni drugih punc v prostoru, me prosim tikaj,« s prstom si prekrije usta »ampak to med nama.«
Mia ji prikima, ko ta nadaljuje: »Precej simpatična si mi; ampak prosim, da to tudi ostane med nama,« se ji nasmehne.
Mia nekoliko presenečena, a zadovoljna »Moram priznati, da kljub tvojemu resnemu videzu in suverenosti, čutim enako.«
Pri Joanni je začutila to, kar je začutila, ko je spoznala Lindo. Neko nerazložljivo vez. A ni želela prehitevati dogodkov.
Do osmih je vseh deset punc v sejni sobi. Joanna začne: »Dobro jutro punce. Kot že včeraj povedano ste v ožjem izboru za mesto kolumnistke pri nas. Naša želja ni najti le dobro pisateljico, ampak tudi dobro sodelavko, ki bo ustrezala vsem zahtevanim kriterijem in ne le enemu. Današnji dan je za vas prvi test. Kaj torej pričakujem od vas?
Iščem nove ideje; nov pristop; drugačen način razmišljanja; predvsem pa nekoga z dušo in srcem, ki bo znal svoje misli preliti na papir. Zato je vaša prva naloga ravno to, izliti to, kar čutite, na papir. Vseeno mi je, o čem pišete. Temo si določite sami.«
Punce nemo poslušajo Joannina navodila. Zdi se, kot da so uročene.
»Ima katera kakšno vprašanje?« vpraša Joanna. Po nekaj trenutkih tišine le še doda:
»Se pravi, vsem vse jasno; odlično, vso srečo želim.« Zapusti prostor. Čim se vrata zaprejo, punce začnejo z delom.

Mii je bilo v trenutku jasno, o čem bo pisala.

‘’Zakaj smo včasih kaznovani za nekaj, kar nismo zakrivili, zakaj nas obsodijo še preden imamo možnost za zagovor? Izgubljena v vprašanjih težko najdem odgovor. Iščem sebe, iščem svoj notranji jaz, svoj pravi obraz.’’

»Včasih sedim in razmišljam, ali se nam res vse zgodi z razlogom. Sem igrača neke višje sile, ki odloča o moji usodi?
Se nam slabe stvari zgodijo zato, ker si jih zaslužimo? Roko na srce, velikokrat si ne zaslužimo tega kar se nam zgodi.
Pa se nam vseeno! Zakaj smo včasih kaznovani za nekaj, kar nismo zakrivili, zakaj nas obsodijo še preden imamo možnost za zagovor? Izgubljena v vprašanjih težko najdem odgovor. Iščem sebe, iščem svoj notranji jaz, svoj pravi obraz.
Kdo mi lahko pokaže pravo pot? Kaj pa dejstvo, da smo sebi največji sovražniki? Ali to tudi drži?
Več teorij obstaja, kako veš kateri slediti? Pravijo, da je treba poslušati srce, prisluhniti intuiciji. Vas je ta že kdaj izdala?
Mene vsakič. Zakaj bi ji potem verjela, ji sledila? Zdi se mi, da si tako malo želim. Je moj malo – preveč?
Čutim, da bom našla sebe, ko bom našla tebe! Tebe, ki mi boš končno pokazal, kdo v resnici sem.
Tebe, ki si mi odprl nov svet čustev. Samo še vprašanje – boš prišel in če – kdaj?!«

Mia M

Ko je zaključila, se je spraševala, ali bo dovolj. Zveni precej morbidno; žalostno; razočarano; potem se potolaži, da je to namen današnjega pisanja. Izliti sebe v tem trenutku-zdaj. Tokrat je vedela, da želi pokazati Joanni tudi to plat sebe.
Napisano natisne in se nekoliko nervozna napoti proti pisarni.
Mia potrka in vstopi: »Pozdravljena, zaključila sem.« Joanna vpraša: »Si zadovoljna z napisanim?«
»Načeloma sem.« odgovori Mia. »Kaj pomeni: načeloma? Usedi se prosim,« ji nakaže z roko na stol nasproti nje.
Mia se usede: »Spraševala sem se, ali bom zvenela preveč žalostno, preveč zmedeno?!«
Joanna bere, kar je Mia napisala … »namen pisanja je izliti sebe, svoje počutje« …
globoko vdihne: »misliš, da lahko odmisliš osebne težave in vso negativno energijo usmeriš v delo?!«
Mia se zazre v Joanno: »Sem v precej zakompliciranem obdobju svojega življenja … a prepričana sem, da je ravno delo tisto, ki mi bo pomagalo, da ponovno splavam na površje.« Joanna zadovoljna prikima »Računam na to …« in jo razumevajoče pogleda.
»Zdi se mi, da sem se prvič po zelo dolgem času opogumila, si vzela čas za nekaj, kar bi me resnično osrečilo; ljubezen do pisanja skrivam pred vsemi, ker se enostavno sama sebi nisem zdela dovolj dobra, ker je vsakič znova zmagal strah.
Zavedam se, da se sanje ne uresničijo samo z željo … vem, da je potrebno vložiti precej energije in truda …
in končno sem na tej stopnji v svojem življenju, ko bi rada vso sebe posvetila delu« ji razloži Mia.

‘’Ostati moraš pozitivna, tudi ko se ti zdi, da tvoje življenje razpada!
Moraš se boriti s slabimi dnevi, da bi si zaslužila najboljše dni!” Mia globoko zajame sapo:»Govoriš iz lastnih izkušenj?!’’ 

»Vse nas zaznamuje to, kako hitro in na kakšen način se poberemo po padcu. In bistvo življenja ni, nikoli ne pasti, ampak vsakič znova vstati. S še več volje, s še več zagona. V tebi vidim potencial. Precej dela naju še čaka, ampak verjamem vate.
Po tem, kar sem prebrala, si želim še več … «
»Sama sledim intuiciji,« se nasmehne: »mene še ni izdala.«
»Žal nisem te sreče,« se ji Mia nakremži.
»Ostati moraš pozitivna, tudi ko se ti zdi, da tvoje življenje razpada!
Moraš se boriti s slabimi dnevi, da bi si zaslužila najboljše dni!« Mia globoko zajame sapo:»Govoriš iz lastnih izkušenj?!«
»Kakopak;« se ji nasmehne: »redkim je prizanešeno,« zamenja temo: »misliš, da lahko pišeš še o čem drugem?«
»Prepričana sem v to.« je Mia suverena z odgovorom.
»Do konca prihodnjega tedna pripravi tri različne teme. Pričakujem vsaj dve tipkani strani na temo.
Razmisli tudi o projektu, ki bi ga lahko raztegnili čez celo leto; ne omejuj se z ničemer za začetek.
Lažje bova metali odvečni balast stran, kot pa dodajali, če bo premalo. Se razumeva?«
»Se.« je kratka Mia.
»Čez eno uro vas čaka predavanje v veliki sejni sobi. Do takrat si, kar se tiče mene, prosta.«
»Hvala.« obrne se in že stopa proti izhodu, ko jo ponovno zaustavi Joannin glas: »Mia.«
»Prosim?« se obrne v Joannino smer.
»Všeč mi je tvoj slog oblačenja.«
Mia se ji nasmehne: »Hvala. Enako.«

Čas je mineval in po mesecu dni ustvarjanja in poslušanja predavanj na temo pisanja besedil, poslovnega coaching, govorništva in retorike, kulture govora, se je izbor deklet zožal z deset na štiri. Mia se je do potankosti posvetila vsakemu besedilu, ki ga je oddala v uredništvo in roko na srce, kazalo ji je precej dobro. To, da je bila šefici simpatična, tudi ni škodilo.
Zadovoljna sama s seboj in z dosedanjimi izdelki se odloči, da je čas, da pove ljudem, ki jih ima rada, kaj počne zadnji mesec. Zakaj je tako skrivnostna in zakaj ni imela časa za druženje. Prvi, s katerima deli dobro novico, sta Tamara in Lisa; bili sta prepričani, da ima Mia ljubimca, o katerem noče naglas govoriti. Drugače si nista znali razložiti tega, da v zadnjem mesecu skoraj ni imela časa za njiju. Sedaj je postalo vse kristalno jasno in bili sta presrečni zanjo. Punce so se še isti dan dobile na večerji, kjer je Mia vse detaljno razložila; med drugim tudi to, da služba še zdaleč ni njena in da ju bo od sedaj naprej obveščala o vseh podrobnostih. Kot tretji je na vrata potrkala Lindi, ki je prav tako postajala vedno bolj sumničava.
A pričakovano je bila tudi ta zelo ponosna na »svoje« dekle. Objela jo je z vso močjo in ji po enurnem pogovoru dala jasno vedeti, da ne dvomi, da bo ravno ona tista, ki bo dobila delo kolumnistke. Ko je Mia izrazila kanček zaskrbljenosti, ji je modro dejala, da mora vedno verjeti v moč pozitivnih misli in naj se nikar ne pusti zmesti povprečni negativno nastrojeni masi ljudi, ki jo obdaja.

Mia D.


… se nadaljuje 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.