Mia – 22.del

Mia pozvoni na vratih čudovite hiše, ki je imela širok dovoz, okoli je bila sveže pokošena trava, drevesa, ki so delala senco.
Bela fasada, s sivo streho. Velika lesena okna in široka vhodna vrata. Garaža za dva avtomobila.
»Hej, dobrodošla, kar vstopi.« jo odprtih rok povabi Joanna v notranjost.
»Uau, čudovito hišo imaš.« Mia ne skriva navdušenja.
»Imava,« se Joanna nasmehne in nadaljuje: »njegovi starši so nama jo podarili, pridi, ti jo razkažem.«
Mia ji sledi in občuduje vsak kotiček hiše, več kot očitno je, da je Joanna imela prste vmes pri opremljanju, med ogledovanjem Mia vpraša: »Me mora skrbeti za jutri?!« Jonna ji pomirjujoče odgovori: »Nikakor ne, osnutek imaš pripravljen, skupaj ga bova pregledali, popravili, če bo to potrebno.« potem pa jo odpelje do svoje hišne pisarne, usede se za mizo, Mii pa nakaže zofo, na katero naj se usede: »No, da slišim, kaj imaš do sedaj?« Mia predstavi vse ideje in poleg doda še detajle, ki si jih je med prezentacijo spomnila »Kaj misliš, kako se ti zdi?« v pričakovanju vpraša. Joanna vidno presenečena: »Tole ti gre bolje, kot sem pričakovala. Nimam veliko za dodati, treba je postaviti okvirni stroškovnik in raziskati, kdo je dejansko pripravljen sodelovati in vlagati v projekt. Pri nas poznamo veliko priznanih nutricistov, tako da ne bo težava dobiti nekoga, ki bo sodeloval.
Moških, ki se rekreativno ukvarjajo s športom, je veliko, ampak prvi, ki mi pride na pamet, je Wes.
In kolikor poznam, Blake ga bo predlagala za pomoč samo zato, da ga lahko ima ves čas na očeh.«
»Kako pa je delati z njim?« dvomljivo vpraša Mia.
»Stvari so mu jasne, le da ne vem, če bo zainteresiran. Zakaj bi lastnik »Glamourja« hotel delati športno rubriko?«
»Lastnik? Točno, saj si rekla.« se spomni Mia.
»Zadnjič nisem omenila, da je Wes pravzaprav solastnik. Polovica je bila s strani starih staršev prepisana nanj,
polovica pa je v lasti njegove tete. Ampak o njej nihče ne govori. Niče od nas je ne pozna in nihče je še ni videl.«
»Niti Wes?«
»Niti Wes. To je neka družinska zgodba, ki naj bi bila precej sramotna, zato je to prepovedana tema. Iskreno povedano, mi je vseeno. Wes je res sposoben in že od dvajsetega leta suvereno vodi podjetje. Prvih pet let je imel svetovalca, potem pa je v celoti vse sam prevzel. Kot že rečeno, ve kako se stvarem streže … Ostalo pa ni moja stvar…
Kje sva ostali?! Da vključimo televizijo in internet poleg je super ideja; nimam drugih pripomb, tako, da se jutri drživa napisanega in ne bo nama hudega.«

Punci sta tako zagrizeno delali in pilili ideje, da je čas kar letel. Ko sta ob enajstih zvečer zaključili, sta se usedli ob električni kamin in Jo jima je natočila kozarec vina. Trčili sta s kozarci, se nasmehnili ena drugi in zadovoljno zaključili z mislijo:
»Tole nama kar gre, a?« Jo je predlagala, da Mia prespi v sobi za goste, tako lahko gresta zjutraj še enkrat čez prezentacijo in potem skupaj v službo.

Ponedeljkovo jutro je bilo precej živahno. Kljub dobro pripravljeni prezentaciji, sta bili nekoliko nervozni.
Še v pižami sta pregledali vse tekste, dodali še nekaj podrobnosti, potem pa je sledila misija iskanje primernih oblačil.
Mia bo prvič spoznala Blake in kljub vsemu, kar je vedela o njej, je želela nastopiti suvereno in brez predsodkov.
Sicer obleka ne naredi človeka, ampak zagotovo pomaga. Iz Joannine omare je izbrala enodelno roza krilo, ki je segalo do kolen, poleg je obula bele salonarje in se diskretno naličila. Joannin pogled je bil zadosten dokaz, da je zadela terno.
Zadovoljna s podobo v ogledalu, je zajela sapo in se skupaj z Jo odpravila proti službi.

Ob desetih sta že pripravljali vse potrebno v veliki sejni sobi.  Že uro kasneje se jima je pridružila Blake.
»Dober dan, dekleti,« najprej pogleda Joanno, potem pa se obrne k Mii: »midve se še ne poznava. Blake. Blake Ellison,«
izgovori svoje ime in Mii poda roko. Mia suvereno poda svojo roko, a naleti na precej mlahav pozdrav
»Mia McCartney. Me veseli, da sem vas končno spoznala.«
»Hvala« se ji hudomušno nasmehne, »predlagam, da kar začneta s prezentacijo. Res sem že radovedna.«
»Seveda!« Mia ugasne luči in v prostoru odseva le svetloba velikega projekcijskega platna. Globoko zajame sapo in začne s predstavitvijo. Na čelu mize, ravno nasproti nje, sedi Blake in jo nemo brez kakršnega koli izraza na obrazu posluša.
Eno uro je govorila, brez da bi jo kdo prekinjal, le v določenih trenutkih se je predstavitvi z dodatnimi argumenti priključila Joanna. Ko se je na platnu prikazal zadnji slide z imenom projekta, Mia prižge luči in ponudi možnost vprašanjem.
Blake si vzame nekaj trenutkov, potem pa končno spregovori: »Hm. V bistvu mi je všeč,« Mia si oddahne,
»nekaj fines je še potrebnih, ampak nič bistvenega.« v prostoru ponovno zavlada tišina:
»Dobro sta tole pripravili. Priznam, nisem pričakovala. « Joanna zavije z očmi tako, da jo vidi le Mia.
»Usedita se, prosim,« punci prisedeta, »Mia, všeč mi je tvoja kombinacija oblačil.«
»Hvala.« Mia zadovoljna, a hkrati presenečena, da je prvi komentar vezan na njen stajling.
»Ampak zdi se, kot da bi jo že nekje videla …« vzame si trenutek za premislek: »Joanna je možno, da imaš ti enako obleko in čevlje?« Mia zardi, Joanna ne more skriti zgroženega obraza: »Veš, pri nas je bistveno, da imajo punce slog. Ne vem, če sem najbolj navdušena, da si si sposodila tujega.« še preden Mia uspe nadaljevati: »No, nekaj v premislek,« se ji prisiljeno nasmehne.
Joanna poskuša ublažiti nelagodno vzdušje: »Blake, bi morda še kakšno rekle na temo projekta? Precej obsežno smo ga zastavili, zagotovo te še kaj zanima?!«
»Seveda me. Ampak vse ob svojem času. Mia, povej mi kaj o sebi.«
»Vas zanima kaj specifičnega?«
»Hm, naj pomislim …« vzame si trenutek, potem pa brez ovinkarjenja vpraša: »Imaš moža, fanta, ljubimca?«
Mia se spomni Joanninega nasveta, da je bolje, da reče, da ga ima, ker Blake ne mara samskih punc. Sedaj, ko je imela možnost na lastne oči videti, kako oštra je Blake: »Lahko bi rekla, da imam fanta,« pohiti z odgovorom, ki ga obžaluje že v naslednjem trenutku. »Krasno. Všeč so mi zasedene punce.«
»Nisem prepričana, da razumem,« se Mia naredi nevedno.
»Seveda ne razumeš. Premlada si še.« Mia v sebi skrije občutek zaprepadenosti, kako je lahko nekdo tako prepotenten.
»Sta že veliko časa skupaj?« Blake nadaljuje svoj izpraševalski pohod.
Mia se ji brez slabe vesti zlaže: »Skoraj devet let.« izpusti detajl, da sta šla skoraj osem mesecev nazaj narazen.
»Imata kaj otrok?« je Blake neposredna. »Ne.« Mia kratko odgovori.
»Ne še, najbrž.« skomigne z rameni in jo potreplja po roki. Mia se ji prisiljeno nasmehne, a istočasno se ji obrača želodec.
Blake vidno pomirjena nadaljuje: »Jo mi je precej povedala o tebi in tvojem delu. Ni mogla skriti navdušenja nad teboj veš.
Nekaj sem tudi sama prebrala in res ni slabo. Predvsem pa sem zadovoljna, ker ima Jo končno pomočnico. Kajne, Jo?«
»Seveda, Blake.«
»Dokler je bila mlajša, je zmogla vse sama. Z leti pa to ne gre več, kajne Jo?« Joanna se samo kislo nasmehne, a ne reče ničesar.

»Če se vrnemo na našega paradnega konja za letošnjo sezono ‘No Excuses’, kot sem že rekla; všeč mi je …
Precej dela bo. Ampak z Joanno bosta to brez težav zoorganizirali, drži Jo?«
»Seveda, Blake.«
»Veš, kaj bi bilo super?« z iskricami v očeh pogleda Joanno.
Joanna skoraj prestrašeno vpraša: »Kaj bi bilo super?«
»Če bi Wes delal na projektu. Športnik je, zato ga utegne tematika zanimati. Ves čas bi bil z mano, ves čas bi vedela kje je, s kom je,« za trenutek utihne, ko dojame, da je mogoče preveč povedala: »skratka, Wes bi bil idealen. Ga boš poklicala?!«
»Jaz?!« se začudi Joanna. »Ja, ti. Saj veš, da če ga jaz pokličem, bo še preden mu razložim, za kaj gre, rekel ne.
Če pa ga ti pokličeš, bo vsaj iz vljudnosti prisluhnil.« Joanna zmaje z glavo, se skremži: »Prav, poklicala ga bom.«
Mia le spremlja pogovor in si iz minute v minuto ustvarja mnenje o svoji novi nadrejeni.
»Joj, veš kaj bi bilo sploh super – tako bo še težje rekel ne?«
»Ja, Blake … Kaj bi bilo sploh super?« Joanna nekoliko nestrpno.
»Predlagam, da se dobimo na večerji. Jaz in Wes; ti prideš s svojim dragim; Mia ti pa pripelješ … kako mu je že ime?«
»Liam.«
»Tako ja, ti pripelješ Liama. Če bomo vse tri predstavile projekt in prosile, da se nam pridruži, ne bo mogel reči ne.«
popolnoma navdušena nad svojo idejo ne more skriti nasmeška, ki se je raztegnil od ušesa do ušesa.
»Nisem prepričana, če je to res najboljša ideja.« Blake ji nameni srhljivo hladen pogled.
»Mislim, da o tem ne odločaš ti!« jo prebode. »Jasno mi je, da ne odločam jaz. Ampak ne razumem, zakaj bi hoteli siliti nekoga k sodelovanju, če mu ni do tega. Mislila sem, da nam je v interesu dobro delati in imeti kar se da zagnano ekipo?«
»Preveč govoriš. In lepo prosim, da svoje mnenje izraziš takrat, ko te po njem vprašam. Jasno?!«
Mia pogoltne slino, najraje bi ji prisolila klofuto, a na obraz nastavi rahel nasmešek: »Seveda.« Jo skrivaj pogleda Mio in ji da vedeti, da je opazke bolje zadržati zase. Blake presliši vse komentarje in nadaljuje: »Vidve najbolje poznata projekt in na vama je odgovornost, da ga prepričata v sodelovanje. Jaz bom samo poleg in se delala, kot da nimam nič s tem. Upam, da bo nasedel. Zmenjeno?« »Kakor želiš. Ampak ničesar ti ne moreva obljubiti. Dobro poznaš Wes-a. Če mu ne bo do dela z nami, se lahko z
Mio na trepalnice postaviva.« »Se pač bosta poskusili postaviti na trepalnice,« se jima hudomušno nasmehne:
»če se torej vrnemo k večerji. Danes ob šestih se dobimo v ‘SoulShine’ restavraciji. Komaj čakam.« Vstane in se napoti k vratom: »Hvala punci, za vse. Super sta. Se vidimo zvečer. Ča ča!« in že je ni več v prostoru.