Mia – 12.del
Dvanajsti del iz romana “Mia” – ODHOD.
Deveti dan v Miamiu je bil za Mio prelomen. Zjutraj se je zbudila popolnoma povožena, razočarana obenem pa tako željna njega. »Jack,« je na glas rekla: »zakaj mi to delaš?« Bolj kot je razmišljala, bolj se je zavedala, da ne more več skrivati čustev do njega.
Jack jo je zmešal do te mere, da je komaj verjela, kako hitro je Liama izbrisala iz svojega življenja.
Razmišljala je, ali je možno, da tako hitro preboliš staro ljubezen. Spraševala se je, ali je Jack samo beg pred realnostjo ali je problem ravno v tem, da si želi, da bi Jack bil njena realnost. »Oditi moram, preden zabredem še globje.« si je šepnila.
Poklicala je na agencijo in prosila za prestavitev leta. Izmislila si je, da ima nujne opravke doma, ki jih ne more preložiti, zato mora predčasno prekiniti dopust. Resnica pa je bila le ena: ni želela tvegati, da bi ga ponovno srečala.
Bala se je, da se mu je upirala do zadnjega, in da ne bi zmogla več. Jakost poželenja je v njej rasla vsakič, ko ga je srečala.
Let so ji odobrili zgodaj zjutraj. Z mislimi nanj je pričela pakirati stvari. Pogled se ji ustavi na stenski uri:
»U mater, ura je že sedem.«
»Tako, mislim, da imam vse,« je rekla naglas in se ozrla po sobi, da ni slučajno česa pozabila spakirati.
Pregledala je vse predale in omare. Le ročno prtljago in stvari za jutrišnji let si je pripravila in postavila poleg vhodnih vrat.
»Dober večer, prosim, če mi lahko v sobo pošljete portirja, da odnese prtljago.« je poklicala na recepcijo, takoj, ko je bilo vse spravljeno v kovčkih. »Želite, da pride takoj?« vpraša glas na drugi strani slušalke.
»Prosim ja, jutri že ob šestih zjutraj letim, pa bi rada, da me vse čaka na recepciji.«
»Prav gospa McCartney, takoj pošljemo nekoga k vam.«
»Hvala lepa.« še izusti in poklopi slušalko.
‘’Moral sem te videti. Odgovori mi na vprašanje. Odhajaš? Bežiš od mene?’’
Ob 19.30h je portir potrkal na vrata Mijine sobe: »Dober večer. Prišel sem po prtljago.«
Mia mu pokaže prtljago, ki brezbrižno počiva na tleh predsobe: »Tamle je vse,« z napitnino ga odslovi in se vrne v sobo.
Na vratih Mijine sobe ponovno potrka. Pogleda na uro, 19.40h, ozre se po sobi in gleda, ali ni morda portir česa pozabil odnesti. Stopi do vrat in še preden odpre, naglas reče: »Mislim, da ste vso prtljago že odnesli,« prime za kljuko, in naposled opre vrata.
»Odhajaš?« Jack vidno zaprepaden vpraša.
»Jack, kaj pa ti tukaj?« zbegano izusti.
»Moral sem te videti. Odgovori mi na vprašanje. Odhajaš? Bežiš od mene?«
Mia skloni glavo, ugrizne se v ustnico, ničesar ne uspe spraviti iz sebe.
Jack jo z roko prime za brado in dvigne njen obraz, da jo lahko vidi, skoraj šepetajoče, roteče vpraša: »Zakaj?«
Mii solze spolzijo po licih »Ne morem Jack, preveč boli!«
»Ni treba, da boli.« jo skuša prepričati.
Mia skoraj kriče: »Ne govori, kot da ti je mar. Ne manipuliraj z mano.«
Jack odločno vstopi, potisne Mio ob steno, z rokama se opre tako, da je ujeta v njegovem objemu.
Sklene dlan in s pestjo udari v steno: »Za vraga Mia,«
Jack begajoče skloni glavo, na njegovem obrazu zazna obup, željo, občutek nemoči, a hkrati neverjetno strast. Mia ne zmore več, prime ga za boke in ga naglo potegne k sebi. V njej zagori. Pritisne svoje ustnice na njegove. S silo, skoraj grobo mu sleče majico.
Prime jo za obraz in jo strastno poljublja. Roke mu zdrsijo na boke, obrne in potisne jo ob steno.
Nežno ji začne odpenjati zadrgo, ki drži obleko na njej.
‘’Ne nehaj. Samo ne nehaj.’’ roti Mia. Jack jo še bolj stisne k sebi, in še bolj ga začuti v sebi.
Mia zadrhti, nehote vzdihne, ko med odpenjanjem čuti njegovo roko na svojem hrbtu.
Sleče jo. Poljublja jo po hrbtu in z jezikom drsi nižje in nižje. Nežno ji z obema rokama sleče spodnje hlačke. Zgrabi jo za ritnici in jo ponovno potisne ob steno. Poljublja, grize ji vrat, roke potujejo po Mijinem telesu. Odpne ji modrček in jo čvrsto zgrabi za prsi. Vzdihne. Vsak njen vzdih v njemu zbudi še večje slo. Mia se obrne in sedaj s hrbtom sloni na steni. Odpenja mu začne hlače in zre naravnost v njegove oči. Ponovno ga grobo potegne k sebi in poljubi.
Sleče mu hlače in se spusti na kolena. Jack zastoka od užitka. Z rokama se upre ob steno. Jack ne more več.
Dvigne jo, z obema rokama zagrabi za ritnici in jo drže v naročju pritisne ob steno.
Mia ga začuti v sebi. Zastoka. Strast med njima je tako živa, da boli. Seks je grob. Mio užitek prisili v grizenje njegovega vratu, na hrbtu pa mu nenamerno pusti sledi nohtov. Ko ji pride prvič, jo spusti. Obrne jo s trebuhom k steni in se ponovno zarije vanjo. Mia ne neha vzdihovati. »Ne nehaj. Samo ne nehaj.« roti Mia. Jack jo še bolj stisne k sebi, in še bolj ga začuti v sebi.
Ni hitel, ni bil prepočasen, bil je ravno prav grob, da se ga Miia ni in ni mogla nasititi.
Ponovno jo je dvignil v naročje in nesel na posteljo. Nežno jo poleže. S poljubi ji prekrije vrat, prsi, z jezikom kroži okoli popka, z rokama boža njena stegna. Mia začuti njegov jezik na mednožju. Skoraj se ji zmeša. »Jack,« vzdihujoče izusti …
Ni nehal, bolj kot je stokala, bolj je užival. Z rokama ga je držala za glavo in nehote ga je vlekla za lase. Roteče izgovarja: »Ne muči me,« ponovno ga začuti v sebi, objame ga z rokama okoli pasu, telo zadrhti, ko jima pride skupaj. Obležita. Jack jo nežno poljubi in stisne k sebi v objem. Ne govorita. Govorica telesa je zgovorna za oba. Spogledata se. Obraza sta resna, telesi potešeni.
Jack boža Mijin obraz. Narahlo se ji približa in ustnice ji prekrije s svojimi. Tokrat so poljubi nežni, čuteči, počasni.
»Res me je strah tega, kar vzbujaš v meni!« milo pripomni Jack. Mia v odgovor prikima in vrne z besedami: »Poznam občutek.«
S hrbtom se obrne proti njemu, tesno se prižame ob njegovo telo, njegove roke preplete okoli svojega pasu.
Začuti njegov vdih na vratu, ko jo z vso silo stisne. »Ne odhajaj, prosim te.« Mia ne odgovori, še bolj se stisne k njemu in zapre oči.
Mia D.
… se nadaljuje
Dodaj odgovor