Trik usode 5.del (Profesor)
Peti del iz zgodbe “Trik usode”.
Z globokim paničnim vdihom je odprla oči in čez rebra ji je šinila ostra bolečina. V sobo je pritekla medicinska sestra.
“Gospodična Slapnik, kar mirno,” je rekla medicinska sestra. “Kaj … Kaj … Nejc …” je Katja lovila sapo.
“Vse je v redu, umirite se, imeli ste prometno nesrečo,” je mirno rekla medicinska sestra. To ji je bilo kristalno jasno.
Po nekaj minutah se je uspela umiriti. Spomnila se je, da je bila v avtu sama in da je Nejc živ in zdrav. Ozrla se je proti oknu in videla, da je zunaj tema. “Zdravnik vas bo pregledal jutri zjutraj. Polomljenih imate nekaj reber, morali so vas operirati, saj bi vam zlomljeno rebro skoraj predrlo desno pljučno krilo. Poleg tega imate še nekaj manjših poškodb, boste pa v redu. Imeli ste srečo,”
je pojasnila medicinska sestra. “Kako dolgo sem spala?” je vprašala Katja. “Od prometne nesreče so trije dnevi,” je rekla sestra.
“Zdaj pa počivajte,” je nadaljevala, ošinila monitorje in odšla iz sobe. Katja je pomislila, da bi morda morala poklicati starše, kljub temu, da je stenska ura kazala nekaj minut do polnoči. Segla je na nočno omarico, na kateri je ležal njen telefon.
Ko ga je prijela, je videla, da klica ne bo mogla opraviti, saj je bil telefon popolnoma uničen. Ozrla se je na nočno omarico in tam je bila tudi risbica, ki ji jo je narisal Nejc. Prijela jo je v roke. Na risbici sta na travniku, polnem cvetlic, stala ona in Nejc in se držala za roke. Po licih ji je spolzela solza. Ko si je obrisala solzne oči, je videla, da je na nočni omarici v vazi tudi šopek rož z vizitko. Odprla jo je in pričakovala, da je od Aljaža, vendar je bila vizitka prazna. Spet je pogledala Nejčevo risbo in po nekem času, z risbico v naročju, zaspala.
“Dobro jutro,” jo je zbudil neznan glas. Prišel je zdravnik z dvema medicinskima sestrama. Skupaj so ji pomagali s postelje in jo posadili na invalidski voziček. Peljeli so jo v sobo z rentgenom, ji še enkrat slikali prsni koš, zdravnik je še preveril pljuča in ji na koncu rekel: “Vse dobro kaže. Potreben bo daljši počitek, da se rebra zacelijo, ampak drugače pa ste v redu.”
Katja se mu je zahvalila, medicinska sestra pa jo je peljala nazaj v njeno sobo. Ob njeni postelji je že sedel Anej.
“O, glej, glej, Trnuljčica se je zbudila,” ji je rekel, ko je videl, da se mu smeji. Predvideval je, da Katjin nasmeh pomeni dobre novice. Katja se je zahahljala in v prsnem košu jo je zbodlo. “Anej, nehaj, ne morem se smejati,” je zadrževala smeh.
Medicinska sestra ju je strogo gledala in nato Katji pomagala z vozička nazaj na posteljo. Anej je takoj priskočil na pomoč.
Ko je sestra odšla iz sobe, je Anej vprašal: “Kako si?”
“V redu, če odštejem zlomljena rebra,” se je nasmejala Katja in mu povedala vse, kar ji je rekel zdravnik.
“Vodnik te je prišel obiskat, veš. Vsak dan je bil tukaj,” je rekel Anej, ko je Katja končala z opisovanjem svojih poškodb.
“Vsaj mislim, da je bil vsak dan, srečal sem ga predvčerajšnjim, me je pa tvoja mama spraševala, kdo je ta, ki hodi vsak dan k tebi,” je nadaljeval. Katja je zardela. Seveda so se morali srečati. “Zadnjič, ko je prišel, sem jaz ravno odhajal. Ti je pa prinesel rože,” je Anej pomignil proti nočni omarici. “A res? Vizitka je bila prazna… Nisem vedela, od koga so,” se je Katja naredila neumno.
“Bil je videti zelo potrt, veš. Tipa res skrbi zate,” je rekel in nagajivo dvignil obrvi. Katja se je zasmejala in se takoj prijela za rebra ter zajamrala. “Nehaj se smejat, vidiš, da te boli,” je rekel Anej. “Potem pa ne bodi takšen klovn,” je rekla Katja s kislim nasmeškom, saj jo je v prsnem košu še vedno bolelo. Nekaj časa sta še klepetala, potem pa ji je Anej rekel, da se mora odpraviti,
da se je hotel le na hitro oglasiti pred službo. Ko je odšel, si je Katja postregla z zajtrkom, ki jo je čakal na nočni omarici.
‘’Mama, ata … Nekoga vama želim predstaviti. To je Aljaž, moj fant.”
Ker je bila v sobi sama, ni imela s kom klepetati, telefon pa je bil uničen, je nekaj časa gledala v zrak in kmalu spet zaspala.
Ni vedela, kako dolgo je spala, ko je na roki začutila nežen dotik. Odprla je oči in zraven postelje je sedel Aljaž in jo držal za roko. Ko je videl, da ga gleda, se je nežno nasmehnil. “Hej,” ji je rekel, kakor da ni vedel, kaj naj sploh reče.
Katja ga je zaspano pogledala in mu rekla: “Kdo si ti?” Aljaž jo je zaprepadeno gledal in po licih so mu začele teči solze.
Ne spomni se ga. Pa saj ni bilo rečeno nič o poškodbah glave. Kako je možno, da se ga ne spomni? Planil je v jok, Katja pa je spoznala, da je šla predaleč. “Aljaž, hecam se,” se mu je nasmejala. Z rdečimi očmi jo je pogledal in ni rekel nič. Opazila je, da ima pod očmi temne podočnjake in se vprašala, če je od njene nesreče sploh kaj spal. “Oproti, Aljaž, nisem mislila …” je rekla, ko jo je utišal s poljubom. Ko se je odmaknil, je strogo rekel: “Ne ponovi več tega.” Katja se je takoj zresnila, potem pa se nasmehnila, ko je videla, da se smeji tudi Aljaž. Bila sta tam, v tišini. Katja je na pol ležala na postelji, Aljaž je sedel na stolu ob njej in jo držal za roko. Zaljubljeno sta se gledala, ko je Katja rekla:” Aljaž, glede zadnjič, kar sva govorila …”
“Katja, prometno nesrečo si imela. Najprej si opomori, potem pa razmišljaj dalje. Nikamor se ne mudi,” jo je prekinil.
“Ja …” je začela spet govoriti, ko so se odprla vrata sobe. V sobo je pritekel Nejc in splezal na posteljo zraven Katje.
Izza vrat je Katja zaslišala glas svoje mame: “Nejc, da te ne vidim slučajno, da se mečeš po mami, saj veš, da je poškodovana.
Bodi previden, da je še bolj ne …” Ko je vstopila in zagledala Aljaža, ki sedi zraven postelje, je utihnila.
“Zdravo, srce. Končno si budna,” je rekla, se sklonila k njej in jo poljubila na lice.
Nato ji je tiho zašepetala na uho: “Kdo pa je to?” Kljub šepetanju jo je Aljaž slišal, zato je vstal.
“Se opravičujem, gospa Slapnik, ravno sem se odpravljal,” je rekel, ko je v sobo stopil še Katjin oče.
Aljaž je Katjo stisnil za roko in se ji nasmejal. “Ostani še malo,” je rekla Katja, ki je vedela, da želi Aljaž oditi le zaradi obiska njenih staršev. “Ne vem, če je to dobra ideja,” je potiho rekel. Katja pa se je, kakor da ga ni slišala, obrnila proti svojima staršema in rekla: “Mama, ata … Nekoga vama želim predstaviti. To je Aljaž, moj fant.” Glavo je obrnila nazaj k Aljažu in se mu nasmehnila, ko je videla, da je zardel. Ni se spomnila, da bi ga že kdaj videla tako rdečega v obraz. Katjin oče je Aljažu segel v roko, se nasmehnil in rekel: “Me veseli, Aljaž.” Katjina mama se je še malo obotavljala, a na koncu le segla Aljažu v roko tudi ona.
“Dobrodošel v družini, Al-” se je nasmejala in se zazrla v njegov obraz. Takrat je obnemela. Še vedno ga je držala za roko in glavo počasi obrnila proti Nejcu. Razširila je oči in na rahlo odprla usta. Spet je pogledala Aljaža in spet Nejca. To je ponovila še nekajkrat, preden je spustila Aljaževo roko. Na obrazu je imela šokiran izraz, ko je Katjin oče stopil do nje in ji prste položil pod brado, da ji je nakazal, naj zapre usta. “Ampak, ampak …” je začela jecljati. “Ja, Tanja, vem, vem,” se je nasmenhil Katjin oče.
Po nekaj dnevih je Katja lahko zapustila bolnišnico. Aljaž je bil ob njej vsak dan, tudi na dan njenega odpusta.
“Pa brez kakšnih posebnih naporov,” ju je izpod obrvi pogledal zdravnik, ko je Katji dajal še zadnje napotke za čimprejšnje okrevanje. Oba sta se nasmehnila in rahlo zardela. Potem sta z roko v roki odšla iz bolnišnice.
Katja je pripravila še zadnji kovček s stvarmi, Aljaž pa ga je odnesel v avto. Ker je Nejc ravno zaspal, sta ga pustila pri njenih starših, da bosta lahko v miru razpakirala. “Saj pa nisem invalid,” je rekla Katja, ko ji je Aljaž prepovedal nositi svoje in Nejčeve stvari v stanovanje kljub temu, da vrečka s plišastimi igračami, ki jo je želela vzeti, ni tehtala niti kilograma.
Kljub Aljaževim skrbem, je vzela vrečko iz prtljažnika, on pa je peljal njen kovček, pod drugo roko pa je držal težjo škatlo.
Tako polna stvari sta se stiščala v dvigalo in Katja je pritisnila gumb za nadstropje. Aljaž je s kovčkom in škatlo stal za Katjo, ki je stala čisto pri vratih dvigala. Vrečko je držala pred sabo, ko ji je Aljaž s prosto roko nežno segel po hrbtu navzdol. Dobila je kurjo polt po celem telesu, Aljaž pa je nadaljeval čez njeno zadnjico in ji na koncu segel pod ohlapno obleko. Prste ji je nežno potisnil pod spodnjice in potegnil čez sramne ustnice. Prst je počasi porinil vanjo in začel krožiti. Katja je nagonsko stopila bolj narazen.
Vrata dvigala so se odprla, zato je Aljaž izvlekel prst, ji popravil obleko in prijel za kovček. Stopila sta do stanovanja.
‘’Katja mu je roke oklenila okoli vratu in mu s prsti segla med njegove črne lase.”
“Saj veš, da je doktor rekel ‘brez posebnih naporov’,” se je nasemhnila Katja, ko jo je Aljaž potisnil ob steno takoj, ko sta zaprla vrata stanovanja. “Saj se ne boš naprezala,” se ji je nasmehnil in jo strastno poljubil.
Prijel jo je za roko in odpeljal v spalnico. Nežno jo je polegel na posteljo in ji slekel spodnje hlačke.
Sklonil se je čez njo, ji dvignil obleko in jo spet poljubil. Z eno roko je spretno odpel hlače in jih zbrcal s sebe.
Katja mu je roke oklenila okoli vratu in mu s prsti segla med njegove črne lase. Ob sramnih ustnicah je začutila njegov napet penis, ko jo je pogledal v oči in rekel: “Ljubim te, Katja.” Nasmehnila se je in še preden je uspela odgovoriti, jo je spet poljubil in nežno vstopil vanjo. Poljubljala sta se in se zibala v rahlem ritmu, ko je Katjo spreletela vročina in ji je telo preplavil val užitka.
Ko je na svojem penisu začutil krčenje njenih vaginalnih mišic, se je komaj obdržal na rokah, da ji ne bi padel na še vedno boleč prsni koš. Vroča tekočina se je izlila iz njega, še enkrat jo je poljubil, se izvlekel iz nje in legel zraven ter jo objel.
Potem ji je zapiskal telefon. “Najbrž se je Nejc zbudil,” se je nasmejala Aljažu.
Aljaž je prikimal, vstal in se oblekel. Tudi Katja je vstala, si oblekla spodnje hlačke in šla proti vhodnim vratom, da se obuje.
“Začni razpakiravat, grem sama po njega,” je rekla Aljažu in že želela odpreti vrata, ko je zaslišala tresk nečesa, kar se je slišalo kakor predal nočne omarice. “Počakaj,” ji je rekel. Stopil je do vhodnih vrat. “Nekaj imam zate.”
Katja je sumničavo pogledala, potem pa je Aljaž segel v žep in ji pomolil ključe, ki so nanjo čakali dobrih pet let.
Špela
… Konec
Dodaj odgovor