ŽanriErotikaCasper – 13.del

Trinajsti del iz zgodbe “Casper” – ZOBOZDRAVNIK.

Osebna zdravnica je bila ženskega spola.
Ginekologinja je bila ženskega spola.
Zobozdravnica je bila ženskega spola.
Terapevtka je bila ženskega spola.

Nikogar iz zdravstvenega sveta ni želela v moški obliki.
Z ženskami je dihala na enaki valovni dolžini in ob njih se je lažje sprostila.
Zaupala jim je in vedno so našle stičišče, ki jih je povezovalo tudi na prijateljski ravni.
Potrebovala je opornico, ker je ugotovila, da ponoči škrta z zobmi.
Klic, termin … in že se vozi v privat ordinacijo, kjer se vedno olajša vsaj za stotatka.
A profesionalizem in good vibe odtehtata vsak cent.
Ko stopi v predprostor, jo tam pričaka asistenka, ki prijazno prosi, če lahko današnji pregled opravi pri novem zobozdravniku, ker je njena zobozdravnica morala na nujen poseg. Rahla neprijetnost se naseli v njeno telo, ker res ni bila naklonjena temu, da ji moški šari z rokami po ustih, čeprav je za to šolan. Ko stopi v njegovo ordinacijo, jo pozdravi popoln set zob, ki se razleze v širok nasmešek. Njeno ime izgovori na glas in ji nakaže, da se usede na stol. Nerada uboga ukaze moških, a recimo, da je v tem primeru upravičen. Sprva zadržan, potem pa se le opogumi in omeni, da sta se pravzaprav že srečala in to večkrat.
Rahlo je zmedena, ker se je v takšni situaciji nemalokrat znašla; oseba je res morala izstopati, da ji je ostala v spominu.
Pogleda ga in poskuša prepoznati dvoje temnih oči, ki so zrle vanjo. »Oprosti, ampak resnično se ne spomnim,« iskreno pove, prvič. Običajno je odigrala svoj del in vsi so bili srečni in zadovoljni. Tokrat si ni upala tvegati.
»Ne opravičuj se. Recimo, da sem s kapo in masko neprepoznaven in si me zato nisi zapomnila.« se ji prisrčno nasmehne.
Dvomeče mu nasmeh vrne a ta izgine že v naslednjem trenutku, ko ji reče: »Na široko odpri usta, prosim.«
Z rokama ji seže v grlo in njegov obraz je nevarno blizu njenemu. Zapre oči, poskuša umiriti dihanje in neprijeten občutek.
Ko njegove roke končno najdejo pot iz njenih ust, požre slino. Začuda je tiho – to je precej velik dogodek – vsi, ki so ji kadar koli namenili svoj čas, bi to z lahkoto potrdili. Ni vedela, ali se počuti utesnjeno zaradi molka ali zaradi njegovega iskanja njenega pogleda, ki se mu je vztrajno izmikala.

‘’Ne prosim veliko, eno kosilo, en obrok, to je vse. Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi?”
‘’Lahko se zaljubiš?”

V trenerki, brez kančka ličil, z lasmi spetimi v neroden čop, je delovala kot da ji je popolnoma vseeno, v kakšni obliki se sprehaja po zemlji. Zato je bila še toliko bolj presenečena, ko je pritekel za njo do avtomobila. »Sem kaj pozabila?« ga je zmedeno vprašala.
Nerodno jo pogleda in več kot očitno je, da ne ve, kaj lahko pričakuje od ženske, kot je ona.
»Rad bi ti skuhal kosilo.« je bil neposreden. Rahlo se mu nasmehne: »Premlad si, da bi mi kuhal kosilo.«
»Ne prosim veliko, eno kosilo, en obrok, to je vse. Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi?«
»Lahko se zaljubiš?« ga zmede, da zardi in zdi se, kot da zbira misli in išče popoln odgovor na njeno pravokacijo: »Tvegal bom.«
Všeč ji je odgovor, a pred njo stoji precej mlajši moški, ki obeta težave. Ki obeta boj z vestjo, ki napoveduje konec pred začetkom.
»Ne bi raje kuhal nekomu svoje starosti? Nekomu, ki ne straši po svetu v trenerki?«
»Sem že, dolgčas. Trenerke se pa lahko v trenutku znebiva, samo reci.«
Ne pusti se mu zbegati, čeprav je to njegov cilj, a to ni igra, ki jo igra prvič in v tem trenutku je kljub temu, da se ima za lovca, dišal bolj kot plen. »Prav.« popusti in z roko prime kljuko avtomobilskih vrat.
Strinjanje se ji je zdelo hitrejša odrešitev ob besednega dvoboja. Spogledata se: »Ti pišem zvečer,« ji reče.
Prikima mu z rahlim nasmeškom na obrazu in predvideva, da ga bo pogum do večera zapustil.

‘’Obsesija je mejila na razumno, a če nihče ne ve, nihče ne obsoja.”

A še preden se pripelje do doma, na ekranu telefona zagleda sporočilo.
»Ne morem čakati, rad bi vedel dan in uro, ko te bom spet videl.«

Ni mu imela namena odpisati, zato je sporočilo odmislila.

Njen mir, čez dobro uro, zmoti novo sporočilo enakega naslovnika:
»Rad bi te slišal, te lahko pokličem?«

Popolnoma nezainteresirana za pogovor, se je izgubila v dnevnih obveznostih, potem pa končno, sveže stuširana,
našla pot do postelje. Nežen dotik svilene posteljnine jo prisili, da zapre veke.
Misli odtavajo h Casperju in podzavest mu dovoli, da se z rokama sprehodi od stopala do stegna, to je vedno počel s tako nežnostjo in občutkom, mravljinci preplavijo vsako drobtinico njenega telesa; dotikom priključi čutne ustnice, ki rahlo grizljajo njene, poljub ji pritisne na levo, potem na desno oko, zaključi s poljubom na čelo … Pogleda se najdeta in hipnotizirano obtičita za dalj kot le trenutek … Njene rahlo razprte ustnice v njem zbudijo potrebo, da ju zmoči s slino lastnega jezika, sprehodi se najprej po zgornji, potem pa si vzame čas in razvaja še spodnjo … Ne dovoli ji, da bi ga poljubila, želi zgolj, da ga uboga – njegove ukaze je izvrševala brez oporekanja, njegovim nešolanim rokam je dovolila, da so zašle kamor koli že jih je domišljija peljala …
Sladko trpljenje …
Od čistega užitka zaječi … Jakost vzdihov poskuša brzdati v želji, da ni preglasna … Njena roka spontano najde pot do mokre, razdražene, tako željne … Za trenutek ji zmanjka sape, potem pa z vso naslado izdihne …
Misel nanj je bila boljša od vsakršnega erotičnega pripomočka. Bil je njen pornič, ki je vedno poskrbel za happy ending.
Obsesija je mejila na razumno, a če nihče ne ve, nihče ne obsoja.

Z vso silo teže se spravi v sedeči položaj.
Besna nase poseže po telefonu in sita odvisnosti, ki se je oklepa, sredi noči pokliče Zobozdravnika.
Na njeno presenečenje jo njegov ravnokar prebujen raskav glas nekoliko vznemiri.
»Si lačen?« ga vpraša in izvabi pristen nasmešek na drugi strani telefonske slušalke.
»Zelo.« odgovori in brezkompromisno sodeluje v igri besed. Nadaljuje: »Si sama?«
Za trenutek pomolči, namenoma rahlo zastoka, s ciljem, da poleg zgornje zbudi še spodnjo glavo;
potem pa z vso mehkobo v glasu doda: »Zaenkrat.«
Ustnice se mu privihajo v željan nasmešek, ko z vso resnostjo v glasu zaključi pogovor z: »Pošlji mi naslov.«


Kiddo

… se nadaljuje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.