Nemudoma je pričela z jutranjo levitvijo. Senčilo, ki bo zasenčilo obup v očeh. Utrjevalec, ki bo uklenil nemir v laseh. Puder, ki bo prebelil nezaceljene čustvene brazgotine. Kričeče rdeča šminka, da bo preglasila odsotno belino nasmeha. Za konec pa še trofejna odlikovanja – po en svetleč kos kiča za vsakega moškega, ki se je brezupno zapletel v njene smrtonosne mreže. Mogoče so res že iz mode glave na steni, a ljudje še vedno radi obeležujemo zmage.
Napravila je tisoč fotk in izbrala eno: najbolj zapeljivo, najbolj poželjivo, (samo) za oboževalce … in seveda še z nekaj drobnimi postprodukcijskimi popravki. Če si profesionalec, brez tega pač ne gre. Resnica ni resničnost, tako kot ogledalo ni zaslon.
Dodaj odgovor