Trik usode 2.del (Profesor)
Drugi del iz zgodbe “Trik usode”.
“Aljaž…” je rekla potiho.
“Ne! Želel sem ti dati ključe svojega stanovanja, upal sem, da bi se po nekem času celo vselila k meni.
Res sem mislil, da me imaš rada, ker sam bog ve, da sem te tudi jaz imel rad.”
“Prosim …”
“Upal sem, da si boš premislila, da mi boš morda napisala kakšno sporočilo, me poklicala. Po nekem času sem upal, da se boš vsaj odločila za nadaljnji študij. Vsaj toliko, da bi te spet videl. Ampak minilo je skoraj pet let, odkar sva se nazadnje videla in zdaj mi je jasno, zakaj se nisi niti potrudila me kontaktirati. Razumem, da si zdaj mama. Super, da ima tvoj otrok odličnega očeta. Koliko je mali sploh star? Res ni videti, da bi trajalo dolgo, da si po meni našla novega, ki te je na hitro oplodil!” je besnel.
“Utihni!” se je končno bolj glasno oglasila Katja.
“Samo utihni, pojma nimaš o čem govoriš. Pojma nimaš, čez kaj vse sem šla!”
“Potem pa mi povej! “
“Saj bi ti, pa me ne pustiš do besede!”
Aljažu je prebledel obraz, ko je slišal naslednje besede, ki jih je spregovorila Katja, kljub temu, da je sumil, kaj bo rekla.
“Zakaj mi nisi povedala?”
“Oprosti. Sem razmišljala o tem, pa nisem vedela, kako.”
“Jaz sem mislil, da si bila na tabletkah.”
“Saj sem bila.”
Aljaž jo je zmedeno pogledal.
“Zgleda, da so zatajile,” je povesila pogled.
Pogledala je na uro.
“Počasi se moram odpraviti,” mu je rekla.
“Ok, naj te pospremim do avta.”
Prijel jo je za roko, predno sta se pognala v dir proti njenemu avtomobilu. Še vedno je močno deževalo in, čeprav je bil parkiran dokaj blizu, sta do avta prišla vsa premočena. Katja je zagrabila za kljuko, da bi odprla vrata, ko jo je Aljaž potegnil k sebi. Padla mu je v objem in se zazrla gor v njegove temne oči. Premočeni lasje so mu padali na čelo. Prijel jo je za brado in ji privzdignil obraz. Poljubil jo je. Dež je ni več motil, ko je prosto roko zakopala v njegove mokre lase. Tam sta, v strastnem poljubu, stala neskončno dolgo. Pozabila je na vse ostalo, v tem trenutku je bilo vse na svojem mestu, vse je bilo tako, kakor mora biti. Z roko mu je zdrsela po hrbtu navzdol in se ga oklenila okoli pasu, ko je ob spodnjem delu trebuha začutila napeto izboklino. V mednožju jo je zaščemelo. Odmaknil se je od njenih ustnic in se zazrl globoko v njene oči.
Nasmehnila se je in ga vprašala: “Rabiš prevoz?”
Parkirala je na koncu osamele gozdne poti. Ugasnila je avto in se brez besed sklonila k njemu ter ga spet strastno poljubila. Z roko mu je segla od kolena proti dimljam in mu začela odpirati hlače. Glasno je sopel, ko je iztegnil roko za njen pas in jo potegnil nase. Dvignil ji je krilo in umaknil spodnjice, ona pa je ob svojih sramnih ustnicah začutila njegov napet penis. Nežno je znižala boke in zaječala, ko ga je po tolikem času spet začutila v sebi. V počasnem ritmu se je zibala v njegovem naročju, on pa jo je držal za boke in poljubljal po vratu. Takrat ga je pogledala z navihanim pogledom, odprla vrata avtomobila in izstopila.
Začudeno jo je pogledal, ko mu je rekla: “Pridi.”
Stopila je pred avto in sedla na pokrov motorja. Stopil je pred njo, ona pa je ovila noge okoli njegovega pasu. Prijel jo je za zadnjico in močno sunil vanjo. S hrbtom se je spustila nazaj in se z obema rokama oprijela vrha pokrova. Aljaž je segel za svoj hrbet in jo prijel za gležnje, ki jih je z rokami držal močno narazen, ko jo je neusmiljeno nabijal. Pogledala ga je, on pa je zrl v njeno mednožje, oči so mu, kakor da je to sploh mogoče, od strasti še bolj potemnele. Naenkrat se je ustavil in se s celim telesom zrušil nanjo, da je plehnat pokrov motorja zaropotal. Poljubil jo je na ustnice in ji nato zadihano dejal: “Pogrešal sem te.”
V obraz je kar žarela, ko se je z nasmeškom pripeljala nazaj do svojih staršev. Na hitro se je pogledala v vzvratno ogledalo.
Še vedno jo je oblivala rahla rdečica. Srce ji je poskakovalo od sreče.
“Spravi se k sebi,” je pomislila. Takšna se ni mogla prikazati pri svojih starših, saj bi sigurno kaj posumili.
Globoko je zadihala in se poskušala otresti tega neumnega nasmeha.
‘’Spreletavati so jo začele misli, ki jih je do sedaj tako uspešno tlačila v podzavest. Kako naprej? Kaj bo z njima?
Bi rad le afero ali cilja na kaj resnejšega? Kaj bo s Tadejem? Ni marala, da vara. Spet sta bila v prepovedanem razmerju.”
“Mami!” je do nje z razprtimi rokami pritekel Nejc.
Dvignila ga je v naročje in ga objela. Pritisnila mu je poljubček na lice in se zazrla v njegove temne oči, Aljaževe oči.
Nasmehnila se je.
“Kaj pa ti tako srečna?” jo je vprašala mama.
“Hvala bogu, da je srečna. Kakšno vprašanje te to je?” jo je iz zagate rešil oče.
“Ja, pa res,” je rekla hudomušno in se obrnila proti mami.
Ko sta z Nejcem prispela domov, se je začela pripravljati za v službo. Tadej bo kmalu doma, a vendar se njuna delovna časa križata za približno pol ure, zato bo Nejca za te pol ure pustila pri sosedi, s katero se vsi trije dobro razumejo.
Danes na srečo ni delala osemurne izmene, ampak le polovično. Sodelavke so jo čudno gledale, ko je s strankami ravnala veselo in prijazno, kakor da je prvič v življenju srečna, da dela za blagajno.
Ko je prišla domov, sta Nejc in Tadej že spala. S skodelico ledene kave je sedla na balkon in Aljažu napisala sporočilo.
“Lepo te je bilo videti 
“
“Tudi tebe je bilo lepo videti in… Khm… Občutiti po dolgem času 
“
Zardela je. Zdelo se ji je, da ga še vedno čuti v sebi in komaj je čakala, da ga spet vidi. Potem pa se je zamislila. Spreletavati so jo začele misli, ki jih je do sedaj tako uspešno tlačila v podzavest. Kako naprej? Kaj bo z njima? Bi rad le afero ali cilja na kaj resnejšega? Kaj bo s Tadejem? Ni marala, da vara. Spet sta bila v prepovedanem razmerju. Za njiju z Aljažem nikoli ni bil pravi čas. Sploh ni vedela, če je Aljaž tudi v kakšnem razmerju ali je še vedno samski. Vedela je, da ju čaka resen pogovor o tem, saj tako ni mogla, niti želela nadaljevati. Ni bila več študentka brez obveznosti.
V daljavi je zaslišala vlak. Spet se ji je prikradel nasmešek na obraz in odločila se je, da bo za vse te odgovore še čas ter se prepustila sanjarjenju. Odpravila se je v posteljo, saj je zaradi dopustov in bolnišk naslednji dan delala zjutraj.
Ležala je v postelji in vsa ta vprašanja ji niso dala miru, zato je Aljažu napisala, da se morata pogovoriti.
Še preden je dobila vrnjeno sporočilo, je zaspala.
Naslednje jutro je pogledala na telefon in videla, da ji je odpisal.
“Naslednji teden, do srede me ni”
Sporočilo je zvenelo tako neosebno, ampak tudi njeno ni bilo kaj boljše.
Ko je prišla z dela, se je z Nejcem odpravila na igrišče, da se bo Tadej lahko naspal, saj je spet delal nočno.
Aneju je napisala sporočilo, če se jima pridruži. Pričakovala je, da bo prišel z nečakinjo, a prišel je sam.
“Predčasno sta jo prišla iskat. So se odločili za nek izlet na morje,” je pojasnil.
Katja je potrto gledala v tla, ko jo je vprašal, kaj je narobe. Nejc se je igral v peskovniku, Katja pa je Aneju povedala vse o prejšnjem dnevu. “To me je zdaj malo šokiralo, ampak ne morem reči, da sem presenečen,” se je namuznil Anej.
“Kaj naj naredim?” ga je na robu solz vprašala Katja.
“Iskreno, Katja … Ne vem. Pogovori se z njim. Ugotovi, kaj hoče. Ugotovi, kaj sama hočeš. Potem pa razmišljaj dalje.”
Sama zase je točno vedela, kaj želi. Želi si njega in samo njega. Da mu vsako noč zaspi v objemu. Najraje bi spakirala in z njim pobegnila na konec sveta. Ampak Tadeju ne želi zlomiti srca, sploh pa ne, ker ga ima Nejc tako zelo rad. Tadeja je spoznala, ko je bil Nejc star komaj štiri mesece in sicer v knjižnici. Nekaj časa sta se dobivala in mislila je, da bo, ko mu bo povedala za Nejca, pobral šila in kopita in izginil stran od nje. Pa ni. Nejc mu je prirastel k srcu, zato sta se kaj hitro odločila, da se preselijo na svoje. Nejca je vzgajal, kakor da bi bil njegov. Katja mu ni nikoli povedala, kdo je pravzaprav Nejčev oče. Tega ni vedel nihče razen nje, Aneja in zdaj Aljaža. Zato je bilo vse skupaj toliko težje in Tadeja, čeprav do njega že nekaj časa ni čutila ničesar globjega, ni mogla kar tako odvreči.
Minilo je nekaj dni, a še vedno je lahko razmišljala samo o Aljažu. Zanimalo jo je, kje je, vendar ni želela biti vsiljiva. Morda je šel na kakšno krajše potovanje ali pa imajo s fakulteto kakšno gostovanje kje drugje. Pomislila je, da pa je morda na počitnicah s svojo punco ali ženo, morda celo družino. Zavedla se je, da o njem ne ve ničesar. Morda pa se dobiva s kakšno drugo študentko, morda sta skupaj pri njem in objeta gledata filme. Obrnil se ji je želodec, ko je pomislila na to, da se njegove roke tako strastno dotikajo koga drugega. Da njegove ustnice poljubljajo kakšno drugo dekle. Predstavljala si je, kako svoje napeto telo pritiska ob kakšno lepšo, mlajšo študentko, kako ji z rokami polzi po hrbtu in bokih. V oči so se ji naselile solze, ko je razmišljala o njem in dekletu, ki trenutno uživa v njegovi nežnosti. Nejc je bil v vrtcu, Tadej pa v službi, zato je imela čas v miru pospraviti po stanovanju.
Ravno je končevala s pospravljenjem Nejčevih igrač, ko ji je zazvonil telefon. Bil je on.
“Lahko se dobiva, če imaš čas.”
‘’Z obema rokama ji je objel obraz, jo spet poljubil in počasi položil na posteljo. Poljubljal jo je po vratu in prsih ter s počasnimi mokrimi poljubi drsel do njenega trebuha. Z rokami si je prekrila oči, ko se je nad njenim trebuhom ustavil in dvignil glavo.”
Sedla je v avto in se odpeljala k njemu domov. Ko je vstopila, je opazila, da je stanovanje popolnoma isto, kakršno je bilo pred petimi leti, ko je bila nazadnje tukaj. Aljaž ji je pripravil kavo. Zapomnil si je, kakšno pije. Sedla sta za mizo in nekaj časa sedela v neprijetni tišini. V zraku je bilo čutiti takšno napetost, da bi jo lahko rezal z nožem. Potem pa se je Aljaž odkašljal: “Torej, pogovoriti se morava.” “Ja,” mu je tiho odgovorila. Ni vedela, kje naj začne in kaj naj sploh reče.
Aljaž je nemo gledal v njo, ona pa je gledala v svoje roke, ki so objemale skodelico kave, in živčno prepletla prste.
Stegnil se je čez mizo in ji z obraza popravil dolg pramen las. Pogledala je gor in se zazrla v njegove temne oči. Z roko je z njenega obraza zdrsel po vratu. Preplavili so jo mravljinci. Nežno jo je pobožal po celi roki od rame navzdol in se na koncu ustavil pri njenih dlaneh ter jih objel v svoje. “Veš, da mi lahko zaupaš. Kaj te teži?” je nežno rekel.
V tistem trenutku Katje ni težilo več popolnoma nič. Bila je točno tam, kjer je morala biti. Svoje prste je prepletla z njegovimi in vstala s stola. Sedla mu je v naročje in ga poljubila. Razklenila sta roke in ona je svoje zakopala v njegove črne lase, on pa ji je nežno božal hrbet. Zdela se je večnost, ko sta tako sedela v njegovi kuhinji. Takrat pa jo je spet prešinilo, da je prišla sem z razlogom, da se pogovorita. Odmaknila se je od njegovih ustnic in se spet zazrla v njegove oči. Želela je spregovoriti, a je njen dar govora izpuhtel v neznano. Oklenila je roke okoli njegovega vratu in se stisnila ob njega. On ji je glavo zakopal v vrat in jo nežno poljubil. Globoko je zavzdihnila, v mednožju jo je začelo ščemeti. Tiho je zaječala, ko ji je nalahno ugriznil ušesno mečico. Ob svojem boku je čutila naraščajočo izboklino na njegovih hlačah. Vstala je, ga prijela za roko in odpeljala proti spalnici. Stala sta ob postelji, ko ji je z rokami nežno segel po obeh straneh telesa in jo na koncu prijel za majico, da bi ji jo slekel. Obstala je, začela jo je grabiti panika. Njeno telo že dolgo ni bilo več takšno, kakršnega se je on spominjal. Po trebuhu je imela strije od nosečnosti, povešeno kožo in nekaj več maščobnih oblog, ki pa jih je spretno skrivala pod ohlapno majico. Prijela je za konce majice in jih potegnila dol. Aljaž jo je začudeno pogledal in stopil korak stran. “Sem mislil, da hočeš,” je zmedeno rekel.
“Saj hočem, ampak …” je rekla in se tiho zazrla v tla. “Ne rabiš se ničesar sramovati,” je rekel Aljaž, ki se mu je že svitalo, kje tiči problem. “Ampak nisem več takšna, kot sem bila,” je osramočeno rekla Katja.
“Seveda nisi. Na svet si spravila živo bitje, Katja. Otroka,” vdihnil je, “MOJEGA otroka. In tvoje telo je točno takšno, kakršno mora biti. Zaupaj mi. Kaj točno si pričakovala, da se bo zgodilo, ko bi ti slekel majico?”
Katja je pomislila in se zavedla, da je neumna, da je pričakovala, da se bo z gnusom obrnil stran, ko bi videl njeno telo.
Prikimala je in ponovno je stopil do nje, jo poljubil in ji počasi potegnil majico čez glavo. Ko je stala pred njim brez majice, se je počutila tako ranljivo, da ji je šlo na jok. Z obema rokama ji je objel obraz, jo spet poljubil in počasi položil na posteljo. Poljubljal jo je po vratu in prsih ter s počasnimi mokrimi poljubi drsel do njenega trebuha. Z rokami si je prekrila oči, ko se je nad njenim trebuhom ustavil in dvignil glavo. “Česa te je bilo sram? Tega?” je rekel in s prstom potegnil čez strijo, ki jo je potem poljubil.
“Ali tega?” enako je ponovil še z drugo strijo, tretjo in vsemi ostalimi. Potem se je dvignil do njenega obraza in jo pogledal v njene rdeče oči. “Čudovita si, Katja. Popolna,” je rekel in jo strastno poljubil. Vstal je, ji slekel hlače in predno je slekel še sebe, je postal in jo nekaj sekund opazoval kako leži na njegovi postelji. Končno. Po vsem tem času je spet njegova. Gol je legel nanjo, desno nogo je pokrčila ob njega, ko jo je prijel za stegno in nežno vstopil vanjo. Poljubljal jo je po vratu, ustnicah in jo v blagem ritmu zibal. Njuna telesa sta se drgnila eno ob drugo. Začutila je, da so se ji mišice mednožja začele krčiti, telo ji je preplavil užitek. Tudi on je kmalu za tem zaječal in se zvalil z nje. Prijel jo je čez pas in jo potegnil k sebi ter čez njiju potegnil rjuho. Tako sta objeta obležala. Katja se je namuznila, ko je pomislila, da sta ravnokar udarila klasičnega misionarca, za kar je mislila, da z njim ne bo nikoli doživela. Prvič, odkar je bila z njim, nista fukala, ampak sta se ljubila.
Pogledala je na stensko uro in ugotovila, da se mora kmalu odpraviti. Tadej bo kmalu doma z Nejcem. Vstala je in se začela oblačiti, on pa jo je žalostno gledal. “Ah, daj. Ne glej me tako, saj veš, da moram iti,” mu je rekla.
“Ampak nisva se pogovorila.”
“Ja, bo moralo počakati do naslednjič, ampak če bova tako nadaljevala, ne vem, če se bova SPLOH uspela pogovoriti.”
Zasmejala sta se eden drugemu. “Samo nekaj mi povej,” je rekla Katja.
Ker je še vedno zgledal popolnoma isti, je izstrelila: “Koliko si ti sploh star?”
“Koliko bi mi dala?” se je zasmejal. “Ne vem, zato te sprašujem,” je rekla in zapenjala hlače.
“Decembra bom petintrideset.” Videla je, da se je že na faksu uštela glede njegovih let, bil je mlajši, kot je mislila.
“Okej,” se je nasmejala in se nagnila čez posteljo, ga poljubila na lice in odšla.
Popoldne se je spet dobila z Anejem na igrišču. Ko mu je povedala, koliko je Aljaž dejansko star, je začudeno rekel:
“Jaz sem mislil, da je starejši.”
“Jaz tudi,” se je zasmejala Katja.
“Dobre volje si. Torej je pogovor potekal uspešno?” jo je vprašal Anej. Katja je zardela in odgovorila: “Lahko bi se tako reklo.”
Anej je vedel, kam pes taco moli, zato je zavil z očmi. “You can’t keep it in your pants, girl,” ji je rekel in oba sta se od srca nasmejala. “Torej, edina stvar, ki si jo izvedela, je, koliko je star?” je bolj resno vprašal Anej. Katja je prikimala.
“Od vseh stvari, ki bi ga naj vprašala, si ga ti vprašala to?” je spet zavil z očmi. Katja je skomignila z rameni.
“Raje sploh ne bom vprašal, kako je do tega prišlo.” Spet sta se nasmejala en drugemu in nato sedla v peskovnik k Nejcu.
Špela
… se nadaljuje
Dodaj odgovor