ŽanriErotikaProfesor – 4.del

Četrti del iz zgodbe “Profesor”.

Naslednje jutro je, tako kot po navadi, razkomotena na sedežu vlaka čakala Aneja, da vstopi na njegovi postaji.
Na vlaku je bil tudi Aljaž, večina sedežev je bila zasedena, zato ni imela druge izbire, kakor da sede na nasprotno stran od njega. Sedla je tako, da ga ni videla, kljub temu pa je na zatilju čutila njegov pogled.
Anej je stopil na vlak, jo s pogledom poiskal in sedel zraven nje. Po poti do svojega sedeža je pozdravil še Aljaža.
“Znaš?” ji je rekel Anej.
“Kaj?” je zmedeno odgovorila.
“Matematiko.”
Čudno ga je pogledala.
“Izpit je danes,” ji je rekel Anej, ko je videl, da nima pojma o čem govori.
“Shit, to je danes?” je Katjo šokiralo in takoj je iz torbe začela vleči zvezek, da si pogleda snov.
“Še včeraj sem ti rekel, da danes pišemo. Kak si te lahko pozabla?” je zaskrbljujoče rekel Anej.
“Ma, polna glava … Problemi doma … Saj veš,” mu je odgovorila in še naprej iskala po torbi razmetane delovne liste.
“Mhm,” je rekel Anej in dvomljivo usločil obrvi.
Saj je vedela, da ji ni verjel, že nekaj časa je nekaj slutil, pa vseeno. Saj mu ne more povedati.
Poglobila se je v matematiko in za trenutek pozabila na Aljaža.

Po odpisanem izpitu so s sošolci stali pred šolo in se pogovarjali o nalogah. To se ji je vedno zdelo tako zelo neumno.
Saj si že odpisal, kaj te zdaj briga, kakšne naloge so bile v izpitu? Zdaj je, kar je. Z Anejem sta se spogledala in se odmaknila od skupine. Kadila sta, ko je mimo prišel Aljaž. Ošinil jo je z žalostnim pogledom, ona pa je pogledala stran.
Šel je proti vhodnim vratom, skupina njenih sošolcev ga je pozdravila, nekaj sošolk se mu je poželjivo nasmihalo.
Vljudno jim je odzravil in stopil v šolo.
Anej je pogledal na uro in rekel: “Grema noter?”
Zadnja ura so bile vaje OPL. Ni vedela, če ga je pripravljena gledati celih 45 minut.
“Ne, jaz ne grem,” je odgovorila, “grem domov.”
“Zakaj? Je vse ok?”
“Ja, pač ne da se mi.”
“Pa veš, da je devetdeset procentna prisotnost. Kaj če še boš kdaj manjkala, potem avtomatsko padeš.”
“Bom že.”
“Kakor hočeš.”

‘’Naslonjena je bila na vrata, ko si jo je vzel od zadaj. Potiskal je in potiskal, Katja je zaprla oči in sama sebe ugriznila v roko, da je zadržala krik užitka, ki jo je preplavil.”

Dala je slušalke v ušesa in se odpravila proti železniški postaji.  Ko je čakala na vlak, ji je zazvonil telefon. Dobila je sporočilo od Aljaža. “Opazil sem, da te ni pri uri. Upam, da nisem kaj narobe naredil ali rekel.
Ne želim, da se to konča. Odsotnosti od ure ti nisem zabeležil, samo da veš. Odpiši.”
Prebrala je sporočilo, ga zaprla in pospravila telefon v žep. Kaj bi sploh rad od nje? Samo to še manjka, da ji reče, da jo ljubi.
Ni bila pripravljena na kaj takega. Ampak, kaj bi sploh rada? Še sama ni vedela, kaj jo je tako zmotilo. Saj si je vse skupaj sama zakuhala s tistim neumnim vprašanjem. Zakaj ni mogla biti enostavno tiho? Kaj je sploh pričakovala? Moški v srednjih tridesetih, samski in uspešen. Najbrž že načrtuje družino in vse ostale stvari, na katere ona v svojih zgodnjih dvajsetih še zdaleč ni pripravljena.

Celo pot domov je premlevala svoje misli. Morda pa si je sama ustvarila tak glup scenarij v svoji glavi in je s tistim “čisto si mi zmešala glavo” mislil nekaj popolnoma nedolžnega. Globoko je vdihnila, vzela telefon in mu odpisala.  “Hvala. Se dobiva danes?”
Niti ni minila minuta, ko je dobila vrnjen sms. “Oprosti, danes ne morem. Na faksu imamo sestanek, ker je ravno izpitno obdobje. Idi se učit, da ne boš spet pozabila na kakšen izpit.” Nasmehnila se je v telefon in šla preverit datume izpitov.
Imel je prav, res se mora učiti.

Čez nekaj dni so dobili rezultate matematike. Anej ji je cel navdušen povedal, da je pisal 8 in poudarjal, kako dolgo se je moral učiti. Kar sram jo je postalo, ko jo je vprašal po njeni oceni. Resnično ni pričakovala pozitivne ocene, glede na to, da je na izpit popolnoma pozabila. “Devet?” je zakričal Anej ravno, ko je mimo prišel Aljaž.
“Kako si lahko dobila devet? Mislim, saj, vsaka čast, ampak to ful ni fer,” je užaljeno nadaljeval. Aljaž se ji je na rahlo nasmehnil. Nasmehnila se je nazaj, Anej pa se je še dalje hudoval.
Katja je bila, vsaj kar se šole tiče, kar brihtna punca. Nikoli ni potrebovala nekega pretiranega učenja, da je dobila pozitivno oceno, jo je pa to naredilo precej leno.

Spet so bili pri uri vaj OPL. Aljaž je stopil v razred in svoj plašč obesil na stol. Modri srajci je zavihal rokave skoraj do komolcev. To se ji je vedno zdelo tako seksi. S tako majhno in nedolžno potezo jo je v trenutku razvnel. Misli so ji spet pobegnile v njegovo spalnico in odločila se je, da ga končno sooči s svojimi strahovi. Ko se je ura končala, je Anej pohitel ven, saj ni želel čakati v vrsti za malico. “Prideš?” “Ja, takoj.Samo nekaj še vprašam.” “Kaj te tebi ni jasno, glavca?” se je zasmejal Anej in odšel.
Razred se je počasi praznil, Katja si je vzela svoj čas s pospravljanjem svojih stvari.
To bi bilo veliko lažje, če bi na mizi imela kaj druga razen plastenke vode. Aljaž je zlagal svoje stvari v aktovko.
Vedno je bil tako urejen, vse je bilo vedno zloženo na svojem mestu, tako doma, kakor tudi v šoli.
Bil je njeno popolno nasprotje. Ves polikan, medtem ko je ona v šolo hodila v trenirki, njena soba pa tudi ni bila ravno pospravljena za vzgled. Razred je bil popolnoma prazen, ko je vstala od mize. “Katja? Sploh te nisem videl. Nisi šla na malico?”
“Ne. Pogovoriti se morava.” “Vem.” Povedala mu je vse o svojih strahovih in nepripravljenosti na kaj resnega.
“Ne želim te razočarati,” je zaključila svoj monolog. “Nikoli me ne bi mogla razočarati,” ji je rekel, jo prijel za brado in poljubil.
“Po pravici povedano, o tem nisem niti razmišljal,” je nadaljeval. Stopil je do vrat učilnice in jih zaprl. Vrata so se samodejno zaklenila, da nihče ni mogel noter. Sedel je na stol. “Moja edina skrb okoli vsega skupaj je, da nihče ne izve.
Ostanem lahko brez službe, ampak to seveda veš. Moj predlog je, da enostavno nadaljujeva, kjer sva ostala in bova videla, kam bo vse skupaj vodilo?” “Ne, ne razumeš.Jaz nočem, da to sploh BILOKAM vodi.” “No, saj ne rabi…”

‘’Svet si mi obrnila na glavo, veš,” je rekel in jo pobožal po laseh.

“Ahhh…” je izdahnila, zavila z očmi in zdirjala z razreda. Hodila je po hodniku, vsa razjarjena.
“Ne!” je pomislila sama pri sebi, se obrnila in se zagnala nazaj proti učilnici. Potrkala je. Še vedno je bil noter.
Počasi je odprl vrata. Porinila ga je nazaj v razred in za sabo zaloputnila vrata.
“Kaj…” jo ježelel vprašati, če mu je pozabila še kaj povedati, vendar ga je takoj utišala s poljubom.
Potisnila ga je nazaj na stol in sedla nanj ter ga strastno poljubljala. Z roko mu je kuštrala črne lase, ko jo je prijel za zadnjico in vstal. Dvignil jo je in položil na mizo. Potisnil jo je nazaj, da je legla na mizo in ji slekel razvlečeno trenirko. Brez zadržkov se je z ustnicami pognal v njeno golo mednožje. S petami se je oprla na rob mize in privzdignila zadnjico, da je njegov jezik pristal še globje v njej. Grizljal in sesal je njen ščegetavček, ona pa se je na mizi zvijala od užitka.
Odmaknil se je, si na hitro odprl pas in z vso silo porinil vanjo. Po mizi je zamahnila z roko, da bi se česa oprijela in po nesreči z mize vrgla stojalo s svinčniki in nekaj papirjev. S treskom je vse skupaj zletelo na tla, vendar se nista dala motiti.
Prijela se je za rob mize, on pa jo je zgrabil za stegno in ga držal ob svojem boku. Druga noga ji je visela z mize, ko jo je neusmiljeno nabijal. Adrenalin, da ju lahko kdo dobi, je vse skupaj naredil še boljše.
Čutila je, da so se ji mišice začele krčiti, vsa je utripala, ko se je zgrudil na njo in potešeno izdihnil.
Nekdo je potrkal na vrata učilnice.
“Fak!” je zaklel, se umaknil in si na hitro začel gor vleči hlače. Tudi ona je na hitro vstala in se oblekla.
Pogladila si je lase in začela pobirati vse, kar je prej zmetala na tla. Še enkrat je potrkalo po vratih.
Aljaž si je na hitro popravil lase in oblačila ter odprl vrata. Pred vrati je stal dekan Roškar.
“Sem upal, da boš še tukaj,” je rekel Aljažu, “ključe sem nekje založil in naslednjo uro imam tukaj.”
Aljaž se mu je samo prijateljsko nasmejal, Katja pa je vsa zardela stala pri mizi. Dekan jo je ošinil s pogledom in nato čudno pogledal Aljaža. Še preden je uspel kaj reči, je Katja pograbila svojo torbo in rekla:” Hvala za razlago, gospod profesor.
Mislim, da zdaj razumem.” Nato je zdirjala iz razreda.

Pred šolo si je prižgala cigareto. To je bilo neumno. Pa ravno dekan. Zatopljena je bila v svoje misli, da sploh ni videla, da se ji je pridružil Anej. “Kje si pa bila?” Trznila je in ga gledala, kakor da ga prvič vidi.
“Kaj si imel dobrega za malico?” je spremenila temo. Saj ni vedela, kaj naj mu reče.
“Topli sendvič,” je odgovoril in si tudi on prižgal cigareto. “Kul.”


Špela


… se nadaljuje

Komentar (1)

  • Alex

    Uau, super zgodba. Komaj čakam nadaljevanja…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.