Pretres – I

Kaos je čez noč udaril na plan iz vsake pore neobritega strnišča.
Naj se je še tako trudil urejati vrste in sekati previsoko vzdignjene glave, je moral vsako jutro začeti znova.
Nered je naravno stanje vesolja.

S kotičkom očesa je ujel srebrn lesket. »Zaklad … čisto srebro?« je šinila prva lakomna misel. Ne.
V črni goščavi las je vzklil srebrnolasi prerok – otrok svojega časa.

Nepričakovano odkritje ga je opeklo bolj kot žareča plemenita kovina.
Naj je še tako praskal, grebel in kupčkal kramo, ki ga je privzdigovala nad drugimi, je erozija časa vztrajno spodkopavala njegove sizifovske napore. Čas je edina stvar v vesolju, ki je ni mogel kupiti.

A tudi za to obstaja rešitev. Nasilje je edina govorica, ki jo brezčutno vesolje razume.
Nič bolje ne odžene človeških tegob in skrbi kot veselo rajanje okoli grmade z vreščečim krivovercem.

S kirurško natančnostjo je iztrebil dlakavega znanilca novih časov in odprl nabito polno toaletno omarico.