Novopečeni pari in komunikacija

Glede na naravo mojega dela v Svetovalnici, opažam, da velika večina parov poišče pomoč, ko se oba znajdeta v močni komunikacijski zagati. Že dolgo se ne pogovarjata več o njima kot partnerjema, večina površnih pogovorov je seveda vedno enakih, torej o tem, kaj se bo nabavilo v trgovini, kdaj kdo pelje otroke po dejavnostih, kam se bo šlo na morje in h kateri babici se bo šlo v nedeljo na kosilo. To je večinoma to.

Ker pa se s takšnimi površnimi pogovori ne dotakneta bistva partnerskega odnosa, ker gre bolj za upravljanje s časom in denarnimi viri družine in sta predvsem starša, sčasoma začne njun partnerski odnos erodirati, se pravi se prične razgrajevati. Živita eden ob drugemu, skrbita za podmladek a kakšne kvalitete njunih osebnih ter partnerskih potreb ni. Sčasoma začneta pogrešati njiju kot odrasla posameznika v odnosu, pogrešata se kot moški in ženska. To običajno ugotovi en partner in se ne počuti več v redu v takšnem praznem odnosu, ki ne vsebuje nobenega pogovora o njima, kdo v resnici sta po toliko letih, kaj potrebujeta, kaj si želita eden od drugega, česa ne marata in vse to, kar ju determinira kot različna posameznika.

S točno takšnimi izhodišči, povedanimi seveda v njune zgodbe, se pri meni oglasi večina parov. Ker nista sproti čistila in razreševala nesoglasij in različnosti mnenj, se je pri vsakemu od njiju nabralo na tone zamer in očitkov, ki seveda vedno bolj pogosto in ob vsaki priliki privrejo ven. Ker ni nič razčiščeno, a kar naprej očitano za nazaj, se seveda odnos še hitreje ruši in demolira.

Rešitev pa je? Ponovno se je potrebno naučiti spoštljivo poslušati eden drugega, biti iskrena do sebe in do partnerja, ne se bati izražati svojih mnenj in različnih pričakovanj, kot jih ima partner. Oba imata pravico do lastnih stališč, a skozi primeren in sočuten pogovor se lahko različna stališča in mnenja dokaj zbližajo, kar pomeni oblikovanje konsenzov, ki obema nato dokaj dobro služijo.

Bi svetovala novopečenim parom ne glede na starost po emšo, da se oglasijo in da skupaj naredimo temelje kvalitetnemu in odgovornemu odnosu, ki bo že v štartu nudil varnost in bližino v partnerskem odnosu. Tako ne bo nevarnosti, da bi zašla v zgoraj opisane zanke praznega in odtujenega odnosa, ki prepogosto vodi v razhod. Nekega dne pač eden spozna, da želi več od odnosa kot ga trenutno ima. Če pa ozaveščeno in venomer z zavedanjem, kaj to zdrav odnos je pristopamo k partnerju in on k nam, je možnosti za razpad zelo malo. Pomembno je zavedanje, da se odnos gradi in se ga venomer znova vzdržuje. Kot kakšen predmet ali na primer avto, ki ga zagotovo peljete na redne servise, da vas kje na cesti ne pusti na cedilu. Zelo podobno je s partnerskih odnosom.

Ker hitro živimo in dnevi, meseci in leta minevajo z neverjetno hitrostjo, je toliko bolj pomembno, da se veščin prijazne, dobronamerne in čuječe komunikacije naučimo na samem začetku zaljubljenosti in skupnega življenja. Pa srečno!

 

Melita Kuhar