Mia – 14.del
Štirinajsti del iz romana “Mia” – DOMA SEM.
Dve uri leta sta minili dokaj hitro, glas pilota je naznanil prihod v domači kraj.
V New York, iz katerega je zbežala, da si zbistri glavo zaradi razpadle osemletne zveze.
Res je odmislila svojega bivšega, ampak se je zapletla v novo zgodbo. Te je bilo konec, še preden se je sploh začela.
S kovčki se je prebijala po letališču in iskala taksi, ki jo bo peljal domov. V roku pol ure se je znašla na domačem pragu in odklepala vrata. Pogledovala je proti oknu Lindinega stanovanja, a nikjer ni bilo nikogar.
Na vrtu zagleda vrtnarja: »Dobro jutro, morda veš kje je Linda?«
Vrtnar, ki ravno zaliva vrt, odgovori: »Cel teden je ne bo. Nič ni povedala, kam gre.«
»A tako. Hvala.« je Mia kratka z odgovorom.
Upala je, da bo Linda doma, zagotovo bi jo znala potolažiti in ji pokazati novo smer na poti, kjer se je sama izgubila v kopici čustev. Vstopila je v stanovanje, odložila kovčke, pregledala pošto in na mizi zagledala prijavnico za službo pri reviji »Glamour«, katero je izpolnila še preden je šla v Miami. Držala jo je v rokah in se spraševala, ali je pripravljena na nov korak.
Ali je pripravljena dokončno pustiti staro življenje, staro službo in začeti znova.
Delo osebne trenerke jo je izpopolnjevalo, bilo je nekaj v čemer je uživala, ampak gora napisanih člankov, osnutkov, naslovnic, ki so bili spravljeni v omari, so bili več kot očiten dokaz, da je tudi to nekaj, kar mora v bodoče izkoristiti.
Prijavnico zvije, zloži v kuverto in se odloči, da jo odpošlje v ponedeljek in upa na razgovor.
V končni fazi pa, kdo pravi, da bo primerna kandidatka. Razpakira, poje, se uleže na posteljo, prižge TV in zaspi.
Sredi noči jo zbudi nočna mora, vsa prepotena se sprehodi do kuhinje, spije kozarec vode in se v pižami ustavi na terasi.
Polna luna sije, ko pogleda v nebo. Z roko se prime za srce, ki prestrašeno bije.
Pomislila je nanj. Na Jacka. Pogrešala ga je. Tako samo se je počutila. Spreletel jo je strah ob misli, da ga nikoli več ne bo videla. Spraševala se je, kaj si bo mislil, glede na to, da je odšla brez slovesa.
Poljub na papir in njena zapestnica na vzglavniku sta se ji sedaj zdeli smešni. Najbrž bo vse skupaj zabrisal v smeti.
Kaj pa Liam? Tako, kot je ona izginila iz Jackovega življenja, je on iz njenega.
Še sedaj ne dojame, da je ni poklical nazaj. Da jo je dobesedno odsekal iz svojega življenja. Vendar misel na to ni bolela več.
Kot da bi Jack z radirko izbrisal vse Liamove poljube, vso razočaranje, ki ga je prinesel razhod. Trije tedni so minili. Samo trije tedni, pa toliko stvari se je zgodilo, spremenilo. Še bolj zmedena je prišla nazaj. Ni se več vrnila v posteljo. Nedelja je minila dokaj mirno. Ležerno. Upala je, da bo čas pomagal pri celjenju ran. Da bo čas izbrisal poljube, dotike, besede Jacka.Neznanca, ki jo je popolnoma očaral.
Ura je sedem in nikamor se ji še ne mudi. Po treh tednih sicer mora v službo, ampak se njen delovnik začne ob enajstih.
Vzame si čas za raztezanje. Pomane si oči in se zehaje odpravi v kopalnico. Osveži se pod tušem, obleče v čista oblačila in že si v kuhinji pripravlja zajtrk: umešana jajčka, polnozrnata žemljica in stisnjen svež pomarančni sok. Vse pripravljeno si postavi na pladenj in se usede pred TV. Medtem ko je, zazvoni telefon. Na ekranu se izpiše le številka brez imena.
Nekoliko začudeno pogleda, ugrizne v žemljico in se oglasi: »Mia, prosim.«
Na drugi strani prepozna Liamov glas, ki pozdravi s kratkim: »Hej.«
Mia ne skriva zaprepadenosti: »Hej. S katere številke pa ti kličeš?«
»Novo imam.« je hiter z odgovorom.
»Dobro zate.« je kratka ne vedoč, kaj se ravnokar dogaja.
»Si me slučajno kaj klicala?!« vprašujoče dregne.
»Enkrat. Skoraj tri tedne nazaj. Zakaj?«
»Upal sem, da me boš bolj pogrešala.« arogantno, nič kaj prikupno zazveni v Mijinih ušesih.
A presenečena nad svojo mirnostjo in njegovo drznostjo, neposredno izgovori: »Mi lahko prosim poveš, zakaj kličeš?«
Liam ji brez oklevanja navrže: »Pogrešam te.«
S kepo v grlu in vidno presenečena: »Kako, prosim?«
»Rad bi te nazaj. Povej mi, kako se ti lahko odkupim. Vse bom naredil, da naju rešim.« zveni odločno.
Mia komaj dojema, kaj se dogaja: »Naju rešiš? A ti to resno?«
»Se lahko dobiva, prosim?!«
»Moram razmisliti, Liam. Tega res nisem pričakovala.«
Liam vztrajno nadaljuje: »Te lahko zvečer pokličem?!«
Mia nekaj trenutkov molči, potem pa le izusti: »Prav, pokliči.«
Obsedi na kavču popolnoma zmedena. Pladenj z zajtrkom odloži na stran, se prime za glavo in nikakor ne pride k sebi.
Apetit jo mine. Sprehaja se po sobi in razmišlja. Kaj za vraga se je ravnokar zgodilo? Jo je res poklical, zato ker jo hoče nazaj?!
Vse tako kaže.
‘’Ne pričakujem, da boš takoj vse pozabila, ampak rad bi ti vse razložil. Rad bi drugo priložnost. Prosim te.’’
V širokih hlačah in oprijeti majici, z nahrbtnikom na rami se odpravi v športni center, kjer dela.
Še vedno zbegana, si nadene nasmešek na obraz in skozi vrata vstopi razposajena in dobro razpoložena.
Enoglasno jo pozdravita njena najbližja sodelavca, Molly in Taylor.
»Dobro jutro,« jo objame Taylor, »Sem slišal, da sta bila v Miamiu?«
»Sem bila, ja.« ga popravi Mia.
Molly radovedno: »Kaj Liam ni mogel poleg?«
Mia presenečena nad svojo hladnostjo: »Z Liamom sva šla narazen.«
Molly čisto šokirana: »Kaj, kako pa to?«
Mia zbegana: »Dobro vprašanje.«
Molly hiti spraševati: »Si dobro?«
»V tem trenutku veliko bolje, kot sem si sploh lahko predstavljala.« ji odvrne Mia.
Taylor, kateremu je bila Mia od nekdaj všeč, precej neobzirno pristavi:
»A to pomeni, da te lahko končno povabim ven, brez slabe vesti?«
»V bistvu ja.« mu na pol v šali, na pol zares odvrne Mia.
Taylor z nasmeškom na obrazu: »Kaj torej počneš danes zvečer?«
Mia prasne v smeh: »Ne izgubljaš časa, kaj?!«
»Da me slučajno kdo ne prehiti« iskreno odgovori in jo objame prek ramen.
»Se bova zmenila.« je neodločna Mia.
»Zvečer gremo tako ali tako vsi ven, ali to več ne velja, Taylor?« je zbegana Molly.
»Seveda velja, samo da gre poleg še Mia, je tako?« Taylor nejeverno uperi pogled v Mio.
»Vse kaže, da res.« Mia samo sebe preseneti z odgovorom, potem pa nadaljuje: »Kako je tukaj? Nekoliko sem iz ritma.«
»Tebe danes predvsem čaka sestavljanje jedilnikov. V treh tednih se je nabralo kar nekaj strank.« jo zasuje z informacijami Molly.
»Nekaj sem že doma pripravljala, ampak nisem imela pravega, kreativnega navdiha. Bom danes nadoknadila. Kdaj se gre ven?«
Taylor se ponovno vključi v pogovor: »Ob desetih se dobimo pri meni.«
»Zmenjeno. Grem zdaj.« Mia se odpravi v pisarno, kjer preostanek dneva preživi za računalnikom. Je mojstrica v sestavljanju jedilnikov, čeprav se jih sama le s težavo drži. Med pritiskanjem na tipkovnico se ni mogla izogniti vprašanju, kako je možno, da Liama sploh ne pogreša več. Da je še tri tedne nazaj živela za njegov klic, sedaj pa ne ve niti, če ga želi videti?! Tako besna je bila nanj. Ure so hitro minevale in ob sedmih je zaključila delovni dan. Usede se v avto in odpelje proti domu.
Na domačih vratih ji zazvoni telefon. Nove številke Liama si ni shranila, a si je zapomnila zadnje tri in takoj vedela, da je on. Globoko vdihne in se javi: »Dober večer.«
»Dober večer. Tako lepo je slišat tvoj glas. Kako si preživela dan?« jo vpraša Liam.
»Tako kot vse ostale dni v službi. Delovno,« zmedena, da se z njo pogovarja, kot da se med njima ni nič spremenilo:
»Je možno, da pridem do tebe? Rad bi se na štiri oči pogovoril. Prosim.«
»Ne vem, če je to pametna ideja,« mu odvrne Mia.
»Je. Obljubim.« skuša biti prepričljiv.
Mia s stisnejnimi zobmi: »Marsikaj si že obljubil. Zvečer sem zmenjena. Mogoče jutri.«
»Kam pa greš?« Liam ne skriva presenečanja.
»Ven, z družbo?«
»Od kdaj pa ti hodiš ven?« ji stopi na žulj.
»Odkar si me pustil!« sikne Mia.
Liam pomolči, potem pa nadaljuje: »Razumem. S kom pa greš ven?«
»Mislim, da to ni več tvoja stvar.«
»Ok, razumem, očitno bom moral pojesti to, kar sem skuhal, ampak ne bom obupal. Na vse sem pripravljen. Lahko me zmerjaš, počneš z mano kar hočeš. Vse bom prenesel, samo da me vzameš nazaj.« jo skuša v uspešnost svoje misije prepričati Liam.
»Jutri se dobiva. Razmisli, kako mi boš razložil svoj odhod. Dobro razmisli, Liam.«
»Upal sem, da bova lahko to pustila za sabo. Upal sem, da ne bova drezala tja, kjer najbolj boli.«
»Slabo si upal. Jutri ob sedmih pri meni. Preselila sem se na obrobje mesta. Pokliči, preden prideš, ti razložim, kako me najdeš.«
»Preselila si se?! « je zaprepaden Liam, potem pa zaključi z: »No prav, se vidiva jutri.«
»Vidiva jutri.« je Mia kratka.
Liam pohiti, preden bi ta odložila slušalko: »Mia.«
Mia rahlo naveličana: »Povej?«
»Ljubim te.« izdavi vokal, ki ji je strl srce.
»Se vidiva jutri. Adijo.« je surova v svojem odgovoru.
Prekine zvezo. Srce ji razbija in občutek ima, da ji bo razneslo prsni koš. Tako je jezna, da bi lahko vpila. Ne ve točno zakaj je tako hitro popustila. Kaj mu bo jutri rekla? Po razhodu ni nikoli razmišljala, da bo do tega prišlo. Ni bila pripravljena na ponovno srečanje z njim. Ampak kako neki je že zmenjena, da se jutri vidita?! Na srečo je bila dogovorjena z družbo in ni imela prav veliko časa za premelevanje. Hitro je skočila pod tuš, si zlikala lase, oblekla turkizno modro oblekico, se naličila intenzivneje kot običajno, obula je živo zelene čevlje in že zaklepala vrata za seboj. S taksijem se je pripeljala do Taylorjeve hiše, kjer so Molly in ostala družba že čakali. »Se opravičujem za zamudo, nekaj je prišlo vmes.« je iskrena Mia.
Le s težavo je verjela, da je bil Liam le nekaj vmes. V trenutku si je zbistrila glavo in se skupaj z ostalimi odpravila v klub »Exit«,
ki je bil že nabito poln, komaj so se prebili do točilnega pulta. Taylor jo dregne pod rebra: »Kaj boš pila?«
»Nekaj močnega,« za trenutek pomisli, potem pa reče: »Dvojni viski z ledom.«
Taylor nekoliko presenečen: »Kakor želite, gospodična.«
Poda ji pijačo in ne izgublja časa. Z roko jo objame okoli bokov in ji šepne na uho: »Fantastično izgledaš.«
Mia se mu nasmehne, ga pogleda, na eks spije svoj viski: »Greva plesat!«
Taylor se ne upira, ampak ji sledi na plesišče. Izkoristi dejstvo, da pozna DJ-ja in le z roko mu nakaže, da potrebuje počasnejšo skladbo. Iz zvočnikov zadoni glas Eda Sheerana “Perfect”.
Mia pomenljivo pogleda Taylorja, ta dvigne roki k višku, češ, nisem jaz kriv. V spogledljivem ozračju jo prime za boke in približa k sebi. V ritmih glasbe začneta poplesavati. Mia se nekoliko opita nasloni Taylorju na rame. Zapre oči in v misli se ji prikrade Jack.
V trenutku je pozabila, da pleše s Taylorjem in si predstavljala, da jo v objemu drži On. Mravljinci so preplavili telo.
Odpre oči, pogleda Tayloryja in hitro dojame, da si je njen objem predstavljal drugače kot ona. Svoj obraz približa njenemu in jo poljubi. Mia poljuba ne vrne, le obstane, a ne za dolgo. Iz ozadja Taylorja nekdo naglo odtrga od nje in ga s pestjo podre na tla.
Mia kriče: »Liam, kaj počneš?!« Medtem ko se Taylor pobira s tal, varnostniki že skoraj nosijo Liama iz kluba. Molly pomaga Taylorju na noge. Mia se opraviči obema in hiti za Liamom iz kluba. »Kaj ti pa je?« Mia skoraj kriče izusti.
»Ne morem verjeti, da se poljubljaš z drugim!« užaljeno izdavi človek, ki jo je zapustil na njuno obletnico. »Zakaj pa ne?« vprašujoče zre vanj. »Mislil sem, da sva midva skupaj?!« samozavestno izdavi.
»Kako lahko to misliš?! Odšel si brez pojasnila. Do mene si se vedel, kot da sem zadnja smet na tem planetu.
Potem se skoraj mesec dni nisi oglasil. In misliš, da če me pokličeš in izraziš željo, da sva ponovno skupaj, kar bova?!«
Liam molči. »To ne bo tako šlo. Stare Mie ni več. Tiste, ki se je zate vsemu odpovedala, ti ugodila v vsaki želji. Dovolj imam vsega. Dovolj imam tebe. Kdo si pa misliš, da si?!« Liam zaprepaden: »Oprosti, nisem se zavedal, da sem te tako zelo prizadel.«
»Pa si me. In nisem prepričana, da ti lahko sploh kdaj oprostim.«
»Lahko mi. Ti si najbolj čutno bitje, kar jih poznam. Samo možnost mi daj, boš videla, da je lahko vse spet tako kot je bilo. Oziroma lahko je še bolje. Če to premagava, bova še močnejša!« skuša biti prepričljiv.
»Ne vem, Liam. Ne vem, kaj naj si mislim.«
»Ali greva lahko k tebi? Da se v miru pogovoriva. Ne pričakujem, da boš takoj vse pozabila, ampak rad bi ti vse razložil.
Rad bi drugo priložnost. Prosim te.«
»Lahko greva k meni. Ampak ne pričakuj preveč.« je odkrita Mia.
Liam z nasmeškom na obrazu: »Ne bom, obljubim.«
V tem iz kluba prideta Molly in Taylor. Slednji jo vpraša: »Mia, kam pa greš z njim?«
»Oprosti, ampak moram urediti svoje življenje.«
Taylor zgolj zamahne z roko in reče: »Pokliči, če boš kar koli potrebovala.«
Mia mu steče v objem: »Hvala ti za vse in še enkrat oprosti za danes. Nisem si mislila, da se bo tako klavrno končalo.«
»Samo ne popusti prehitro. On je svojo možnost že dobil. Se slišiva. Rad te imam, to veš.« je iskren Taylor.
Mia z vso milino odvrne: »Vem. Tudi jaz tebe,« izvije se iz objema in prisede k Liamu v taksi, ki ju zapelje k njej domov.
Liam se ji približa, prime njeno roko in si jo položi na obraz: ‘’Ko bi vedela, kako te pogrešam, kako si te želim.’’
»Uau, tule torej sedaj živiš,« Liam ne skriva navdušenja.
Mia molče odklepa vrata: »Tiše prosim, nočem, da zbudiš vseh sosedov.«
Vstopita v stanovanje, Mia zapre vrata za seboj in Liama z roko usmeri proti kavču: »Usedi se, takoj bom nazaj.«
Preobleče se v široke hlače in oprijeto majico, obema natoči pomarančni sok in prisede k Liamu na kavč.
Med njima je tolikšna razdalja, da se ne moreta dotakniti. Mia si kljub vsemu v njegovi bližini ni popolnoma zaupala.
Ni vedela, kakšna čustva bodo privrela na dan, sedaj, ko po slabem mesecu sedi poleg nje.
»Kje naj začnem?!« pogovor načne Liam. Mia je neposredna: »Zakaj? Zaradi koga?«
Med njima za nekaj trenutkov nastopi tišina. Liam globoko vdihne, potem pa začne: »Spoznal sem jo …«
Mii nenadzorovano spolzijo solze po licih. A ne reče ničesar.
Liam nadaljuje: »V službi. Do tistega dne nisem imel ničesar z njo. Samo na pijačah sva se dobivala.«
»Samo na pijačah,« se ironično nasmeje.
»Na najino obletnico pa so se stvari zapletle. Prišla je k meni, bil sem zmeden in se je zgodilo.«
Mia je komaj skrivala jezo, ampak hotela je slišati celo zgodbo.
»Po tistem sem imel tako slabo vest, da sama veš, kako sem odreagiral, ko sem prišel domov.«
»In si se odločil, da je bolje, da izgineš za en mesec in potem prideš lepega dne in mi to razložiš?!« je sarkastična Mia.
»Upal sem, da boš razumela, da mi boš dala še eno možnost, glede na najinih osem skupnih let. Ne moreva jih kar zavreči.«
Mia skoraj kriče: »Ti si jih zavrgel z dnem, ko si se odločil oditi. Ne govori v dvojini.
Meni se niti sanjalo ni, da hodiš na pijačke. Sploh pa ne na pijačke z drugo žensko.«
»Ampak med nama je vsega konec. Do nje ne čutim ničesar. Samo tebe ljubim in samo tebe hočem v svojem življenju.«
jo poskuša prepričati Liam. »Si to ugotovil v tem mesecu, ko si poskusil z njo, pa ni šlo?« dregne Mia.
Liam umolkne, in ne more skriti priznanja. »Se pravi, če bi se z njo izšlo, te danes ne bi bilo tu?!« srepo zareže vanj.
»Ne, ni tako. Jaz sem pustil njo, ko sem ugotovil, da te preveč pogrešam, in da sem naredil največjo napako v svojem življenju.«
»Žal mi je zate, ampak napaka je bila usodna za naju. Nikoli več ti ne bom mogla zaupati.« z bolečino v želodcu Mia pristavi.
Liam se ji približa, prime njeno roko in si jo položi na obraz: »Ko bi vedela, kako te pogrešam, kako si te želim.«
Hudo ji je, ampak ne popusti: »Žal mi je, ampak prezgodaj je.
Ne morem kar pozabiti in nadaljevati najino zvezo tam, kjer sva jo končala.«
»Vsaj poskusiva. Prosim. Lahko sva najprej prijatelja. Daj mi pol leta. Če te v pol leta ne prepričam, da mislim resno, te ne bom več nadlegoval, prisežem. Mia prosim, zavoljo starih časov. Ljubim te.« Mia je neomajna: »Razmisliti moram.«
»Prav. Se lahko jutri dobiva?« je Liam nestrpen. »Pokliči me čez en teden, pa bova videla.«
Liam vidno razočaran: »Čez en teden? Prav, saj nimam izbire.«
»Ne. Res je nimaš. Utrujena sem, zato te lepo prosim, če lahko greš.« Liam ne oporeka, vstane, jo objame: »Kako te paše imeti spet v objemu, tako sem pogrešal ta občutek. Hvala ti, Mia. Komaj čakam naslednji teden. Se slišiva.« pritisne ji poljub na čelo in odide. Mia zapre vrata za njim, popolnoma nič ji ni jasno. Se pravi jo je tako brezobzirno pustil zaradi druge ženske.
Ali je lahko bolj beden? Sprašuje se, tudi če mu oprosti, kako naj ve, da se ne bo ponovilo? Da ne bo lepega dne spet odkorakal? Zaradi druge. Kaj naj stori? Si zasluži drugo možnost? Zdi se ji, kot da se ji življenje iz dneva v dan bolj komplicira.
Glava jo boli in ne zmore več trezno misliti.
Mia D.
… se nadaljuje
Dodaj odgovor