ŽanriPoezijaSLEČENA – 01

Ravnodušno strmim v televizor.
Praznina v srcu vsako minuto bolj boli.
Ne čutim ničesar, le zdrs solze po licu.
Gledam film in v vsaki sceni začutim tebe.

Podoživljam občutke in si v mislih ustvarjam
momente, ki se ne bodo nikoli zgodili.
Ti boš pil teran, počivala ti bom na prsih,
gledala bova v prazno, a videla vse.

Drug drugemu sva dovolj,
ne potrebujeva ničesar, le bližino.
Uživava v tišini, ker se bojiva odgovora na:
”Kaj je smisel vsega tega?”

Zreva si v oči in ti veš,
da je vsak pogled lahko zadnji.
Sama sem nemočna, okoli gradim si zid
in ti si edini, ki si ga želel preplezati.

Aja Komel

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zgodbe, ki nas navdihujejo, popeljejo v orbito čustev, strasti …

Družite se z nami na …

In.