Profesor – 2.del
Drugi del iz zgodbe “Profesor”.
Po dolgem dnevu je končno prišla domov. Spet je deževalo. Komaj je stopila skozi vhodna vrata, ko je mama prihrumela iz sobe: “Spet nisi posesala! Kaj res morem vse sama v tej bajti?” “V šoli sem bila, ravnokar sem prišla domov.”
“Zjutraj nisi odnesla smeti, kaj ti jih res morem nastavit pred sobo, da se spotakneš čez, da jih boš opazila?” je dalje vreščala.
“O moj bog, daj mi mir!” je zavpila nazaj.
“Katja, dovolj imam tebe in tvojega obnašanja! Kakor da si boljša od nas vseh!”
Pograbila je ključe od avta in jih neopazno dala v žep, vzela smeti, ki jih je zjutraj pozabila, in se odpravila do smetarnika.
Vsa ipična je speljala z dovoza in navila glasnost radija. Iz zvočnikov je donela Welcome to the black parade, debele kaplje pa so padale na vetrobransko steklo, da je morala pojačati hitrost brisalcev. Glasno je kričala, ko se je vozila po prazni mokri cesti. V križišču je pred njo zavil avtobus. “Super,” je pomislila. Počasi je vozila za avtobusom. Skozi šipe, motne od dežja, je videla visoko postavo, ki je brez dežnika tekla proti avtobusni postaji. Sama se je morala ustaviti na rdeči, v križišču pred postajo, medtem ko je avtobus ujel še zadnjo sekundo rumene luči. Voznik avtobusa je brezbrižno odpeljal mimo postaje. Moški se je cel premočen ustavil na postaji. Vklopila se je zelena luč. Sama pri sebi je pomislila: “Dobro se z dobrim vrača.”
Ustavila je na avtobusni postaji in na malo odprla okno: “Rabiš prevoz?” Odprl je vrata in sedel v avto.
“Hvala,” je rekel, ko ga je prepoznala. To je bil njen profesor. “Kam pa se peljete?” jo je vprašal. Spet jo je postalo sram, da ga je, preden je sedel v avto, kar tikala. “Kamor želite,” mu je odgovorila. Čudno jo je pogledal.
“Ok, to se je narobe slišalo. Pravzaprav nisem namenjena nikamor, malo sem se šla peljat, da umirim živce,” je pojasnila.
“A, tako. Sem pa imel res srečo, da ste bili ob pravem času na pravem mestu.” “Bo že tako.” Zavladala je neprijetna tišina.
“My chemical romance?” je želel prekiniti tišino. “Prosim?” “Pesem… Na radiu…” “Ja…”
Sedela sta v avtu na avtobusni postaji. Počutila se je popolnoma neumno. Zakaj je sploh ustavila? “Kam vas peljem?”
Povedal ji je, da je bil namenjen domov, ampak da do tja pride, bi moral najprej do glavne avtobusne postaje in potem z drugim avtobusom še do doma. Pogledala je svoj poln tank. “Saj ni problema, vas peljem do doma in ni me treba vikat,” mu je rekla.
“Hvala,” ji je odgovoril, “in enako velja zate.” Nasmehnila se mu je in pomislila, da bo vseeno raje ostala pri vikanju. Konec koncev je to bil njen profesor, čeprav se, kakor se je zdelo, njemu to ni niti približno sanjalo.
Pojačala je glasnost radia in s tem želela zatreti neprijetno tišino. Ni pomagalo. Počutila se je tako neumno.
Med vožnjo ji je pred vsakim križiščem govoril, kam mora zaviti. Po nekje dvajsetih minutah, sta prispela do visoke stolpnice. Dež je še vedno močno nalival. Parkirala je pred stolpnico, se nerodno nasmehnila in mu rekla: “Dežnika žal nimam.”
“Zdaj mi tako več ne bi prišel prav,” je odvrnil in pokazal na svoje premočene črne lase. “Res ti hvala,” je rekel obotavljajoč, kakor, da ne želi izstopiti. “Sploh ni problema,” se je nasmehnila nazaj in nervozno čakala, da odide.
“Koliko sem ti dolžan?” še kar ni bilo konca. “Nič, v redu je,” je nestrpno odgovorila. “Ah, daj no,” je rekel in iz denarnice potegnil bankovec za dvajset evrov. “Ne, res, ni panike,” je še enkrat rekla. Obotavljajoče je bankovec pospravil nazaj v denarnico, se obrnil proti njej in ji rekel: “Se ti mudi?” Zavohala je vonj njegovega parfuma, ki se je mešal z vonjem po mokroti. Po zatilju jo je spreletelo. Pogledala ga je v oči in, čeprav je pogled hitro sramežljivo umaknila, je opazila mladosten lesk v njegovih temnih očeh. Nekaj omamnega je bilo na njem. “Prosim?” ga je začudeno vprašala in se borila s hudičkom na svoji rami, ki ji je vztrajno prišepetaval, naj mu potisne jezik v usta. “Pač… Mislil sem samo, če nimaš kje biti… Bi želela morda skodelico čaja ali kave?” je nerodno rekel. Njena prva misel, je bila “seveda ne!”, vendar jo je utišala, sama pri sebi na hitro pomislila, se mu nasmehnila in rekla: “Zakaj pa ne.”
‘’Njune ustnice so se zlile v vroč poljub, na spodnjem delu trebuha je začutila izboklino na njegovih hlačah. Prijela ga je za boke in še poglobila poljub. Odmaknila se je. “Res bi morala iti,” mu je rekla in ga še vedno držala za boke. Vedela je, da to ni prav. Saj je vendar njen profesor!”
Stopila je v lično, minimalistično urejeno stanovanje. Stopil je za njo in jo prijel za jakno. Odskočila je.
“Oprosti, samo jakno sem želel vzeti,” je rekel. Spet se je počutila blazno neumno. Nikoli se ne obnaša tako nerodno okoli ljudi. Kaj je takšnega na njem? “Aja… Okej,” je rekla in mu dovolila, da ji je slekel jakno in jo obesil ob vhodna vrata. Odšla sta do kuhinje. Celo stanovanje je bilo v črno beli kombinaciji. “Kavo ali čaj?” jo je vprašal. “Kavo prosim.” “Kakšno pa piješ?”
“Brez vsega.” Čudno jo je pogledal. Pa saj res ni bila videti kot neka latte girl. “Kadiš?” jo je vprašal. “Ja,” je previdno odgovorila.
Na mizo je dal pepelnik, zaprl vrata kuhinje in odprl okno. Sedela sta za mizo in pila kavo. “Lahko prosim za kozarec vode?”
“Seveda.” Položil je kozarec na mizo pred njo. Želela ga je prijeti, a ga je njegova roka še kar držala. Še sama ni vedela zakaj, ko je s prsti podrsala po njegovh prstih in členkih. Hitro je umaknil roko. Ta bežni dotik njunih rok bi z lahkoto povzročil požar, saj bi vsak zunanji opazovalec takoj videl, da so iskre med njima kar letele.
Ker se nobena tema pogovora ni obnesla, sta v neprijetni tišini spila kavo. Ni več mogla ignorirati napetosti v zraku, zato se je uprla svojim mislim, nerodno vstala in se odpravila proti izhodu. Hitro je stopil za njo, vzel jakno s kljuke in ji jo pomagal obleči.
“Hvala za kavo,” je rekla z nerodnim nasmeškom. Jakno je imela že oblečeno, on pa jo je še vedno držal za rame. Srce ji je začelo hitreje utripati. Obrnila se je proti njemu in ga pogledala navzgor v njegove temne oči. Napetost med njima je z dolžino dotika naraščala, dobila je popolnoma suha usta, zato si je obliznila ustnice. Njegove oči so se iz njenih premaknile na njene ustnice, z rokami je z njenih ram počasi lezel proti komolcem. Močneje jo je zagrabil in potegnil k sebi. Njune ustnice so se zlile v vroč poljub, na spodnjem delu trebuha je začutila izboklino na njegovih hlačah. Prijela ga je za boke in še poglobila poljub.
Odmaknila se je. “Res bi morala iti,” mu je rekla in ga še vedno držala za boke. Vedela je, da to ni prav. Saj je vendar njen profesor! Borila se je sama s sabo. Koga briga? Saj ne rabi nihče vedeti. Spustil jo je in iz žepa svoje jakne potegnil denarnico. Spet je izvlekel dvajset evrov in ji jih pomolil. “Res ti hvala za prevoz, prosim vzami.” “Ne, res je okej,” je rekla, čeprav je živ bog vedel, kako prav bi ji teh dvajset evrov prišlo. “Daj no, bo za kavo v Meku,” ji je rekel in pomežiknil. “Čakaj…” je šokirano rekla.
Nasmehnil se ji je in ji bankovec stlačil v žep jakne. “Ampak…” saj ni vedela, kako naj sploh ubesedi to, kar ima v glavi.
Gledal jo je in samo prikimal. Torej je vedel. Obrnil se je in odšel proti kuhinji. Katja je vsa zmedena stala pred vhodnimi vrati.
Kaj naj naredi? Ni želela oditi. Ampak tudi ostati ne more. Ali pač? Slekla je jakno in jo obesila nazaj na kljuko. S hitrimi odločnimi koraki je šla za njim v kuhinjo. Stal je pri koritu in umival skodelice. Stopila je do njega, ga prijela nad boki in ga sunkovito obrnila proti sebi. Stopila je na prste in ga spet strastno poljubila. Z rokami se je oprl na rob pulta. Divje mu je začela odpirati gumbe na še vedno mokri srajci. Ko je imel srajco popolnoma odprto, je roke preselila na njegov pas in mu dalje divje odpirala hlače. Težak pas, ki je hlače držal gor, je s treskom padel po tleh. S sebe je potegnil premočeno srajco, prijel za konce njene majice in ji jo potegnil čez glavo. Ustnice je položil na njen vrat in jo poljubljal od ušesa do ključnice. Prijel jo je za prsi, ona pa si je odpirala kavbojke. Z rokami jo je nežno pobožal po hrbtu. Spreleteli so jo mravljinci. Poljubljal je njene prsi, trebuh, boke in ji počasi slačil kavbojke. V mednožju ji je utripalo. Prijela ga je za glavo in ga potegnila nazaj gor k svojemu obrazu, kavbojke pa je spretno zbrcala s sebe. Spet sta se poljubila, z rokami jo je zgrabil za zadnjico, jo dvignil in položil na kuhinjski pult. Noge je imela ovite okoli njega, ko je svoje spodnjice potegnil navzdol, njene pa rahlo odmaknil. Močno je porinil v vlažno mehkobo. Glavo je vrgla nazaj in mu z rokami segla za vrat. Zgrabila je njegove mokre lase in močno potegnila, da je zastokal. Izgubila sta se v opoju strasti. Poljubljala ga je po vratu in mu mršila črne lase, ko je vrgel glavo nazaj in se izlil v njeno utripajoče telo. Zastokala je in ga ugriznila v ramo. Po nekaj sekundah, ki so se zdele kot večnost, je popustil objem, se odmaknil in povlekel spodnjice nazaj gor. “Če želiš, lahko ostaneš.” Potešena in zmedena je še vedno sedela na kuhinjskem pultu. “Ok,” se mu je nasmehnila in se odpravila v kopalnico. Ura se je bližala enajsti. Ogrnila je jakno in šla na balkon na cigaret. Iz žepa je vzela telefon in mami poslala sporočilo: “Sem pri Teji. Pridem jutri”.
‘’To je najboljša in hkrati najbolj neumna stvar, ki jo je naredila. Zavedla se je, da ni vedela niti njegovega imena.”
Naslednje jutro se je zbudila med dišečimi rjuhami in najprej za trenutek pomislila, kje sploh je. Spomin se ji je kar hitro vrnil, ko je pri vratih zaslišala glas: “Dobro jutro.” Obrnila se je in tam je stal njen profesor v spodnjem delu trenirke in brez majice. “Samo na hitro se stuširam, potem pa lahko zajtrkujeva, če želiš.” Prikimala je.
Slišala je, kako se je v kopalnici vklopil tuš. Ležala je na postelji, oblečena le v njegovo srajco. Vstala je in se razgledala po sobi. Ogledala si je polico s knjigami. S police je vzela knjigo in se z njo vrgla na posteljo tako, da ji je izpod srajce pogledala gola zadnjica. Ležala je na trebuhu in listala knjigo. Čez nekaj časa je profesor prišel iz kopalnice. Obrnila je glavo proti vratom, kjer je stal z mokrimi lasmi in brisačo, ovito okoli pasu. Zagrizla je v spodnjo ustnico in se sama pri sebi namuznila. Stopil je do postelje in ji s prsti nežno zdrzsel po razpoki gole zadnjice proti notranji strani stegen. Z obema rokama jo je prijel za ritnici in roke počasi premikal po nogah navzdol. Zgrabil jo je za predel kolen in ji noge razmaknil malo narazen. S prsti ji je drsel po nogah in zadnjici. Čutila je napetost in utripanje med svojimi nogami. Postajala je vedno bolj nemirna, ko ji je s prsti podrsal po sramnih ustnicah. Zaprla je oči in zgrabila rjuhe. Nagnil se je čez njo in jo poljubil na vrat. Srce ji je močno utripalo, dihala je pospešeno. Srajco ji je potegnil še višje in jo poljubljal po bokih in zadnjici. S prsti ji je segel med stegna in jo pobožal po ščegetavčku. Zadrhtela je. Počasi ji je drsel gor in dol po vlažnem ščegetavčku in ji nato prst porinil v vagino. Zaokrožil je s prstom, da je zaječala in jo z drugo roko prijel za bok. Dvignil ji je zadnjico, da se je postavila na kolena. Izvlekel je prst in se z ustnicami naslonil na spodnji del njene zadnjice. Polizal je njeno napeto kožo in sramne ustnice. Z obema rokama je gnetel njeni ritnici in spretno vrtel jezik po njenem mednožju. Čutila je ščemenje v spodnjem delu trebuha, v glavi se ji je vrtelo od užitka. Videla je, da je odvrgel brisačo. Odmaknil je ustnice in svoj nabrekli penis porinil vanjo. Ostala je brez sape in še bolj usločila hrbet. Prijel jo je za lase in močno potegnil, medtem ko je neusmiljeno nabijal. Rjuho je močno stiskala v pesti. Z roko je segel pod srajco in jo prijel za nabrekle prsi. Potegnil jo je k sebi in jo spet poljubil na vrat. Z rokami je segla nazaj in ga potegnila za mokre lase. Z eno roko ji je gnetel prsi, z drugo pa ji segel med noge. Masiral ji je ščegetavček in hkrati močno nabijal. Preplavila jo je vročina, čutila je, kako so mišice njenega mednožja objele njegov penis. Glasno je zaječala in lovila sapo, on pa je z roko močno pritisnil na njen ščegetavček. Še bolj močno jo je prijel za prsi, vrgel glavo nazaj in tudi on zaječal. V objemu sta padla na posteljo. “To je tvoja ideja o dobrem zajtrku?” se mu je nasmehnila. “Jaz vedno najprej pojem sladico,” se ji je nasmejal nazaj.
S hrbtom obrnjena proti njemu je ležala v objemu njegovih možatih rok. To je najboljša in hkrati najbolj neumna stvar, ki jo je naredila. Zavedla se je, da ni vedela niti njegovega imena. Saj ga ne more klicati gospod profesor ali celo profesor Vodnik. To bi bilo neumno. Postalo ji je žal, da ni pogledala urnika za to šolsko leto, tam je sigurno pisalo njegovo ime. Počutila se je neumno. Njene misli je pregnal, ko jo je prijel za brado, obrnil proti sebi in strastno poljubil. S celim telesom se je obrnila proti njemu. Božal jo je po hrbtu, ona pa je z rokami drsela po celem njegovem telesu. To ni bil nek nesmiseln brezvezen seks, ki ga je imela s fanti svojih let. To je bilo nekaj drugega. On ni bil fant v dvajsetih, on je bil moški. Zrel moški, ki ji je nehote spodnesel tla pod nogami. Izkušen moški, ki je vedel, kako se stvari streže, da ženska pod njim ne leži kot mrtva riba in čaka, da bo konec. Moški, s katerim je upala, da jo čaka še več takšnih trenutkov.
Doma je pogledla na urnik. Aljaž. Okej, gospod profesor. Aljaž ti je ime. Pomislila je, da jo z njim v učilnici čaka še celo šolsko leto in upala, da ne bo vse skupaj preveč nerodno. Ah, bo kar bo … Segla je v jakno, da bi vzela telefon in zatipala bankovec za dvajset evrov. Sama pri sebi se je nasmehnila.
Špela
… se nadaljuje
Dodaj odgovor