Ovulacija
Ovuliram in sem tako potrebna, da ne vem kaj bi sama s sabo. Zbudim se sredi noči, poželenje me spravi iz postelje. Prsti niso dovolj, zato iščem karkoli, kar bi me globinsko potešilo. Zelenjave je zmanjkalo, moje najboljše prijateljice. Zadnjo papriko sem porabila s tem namenom že en dan prej. V glavi že ustvarjam seznam za trgovino, potrebujem kumare, korenje, bučke, sladki krompir. Mogoče bi si lahko spet nabavila vibrator?
Ležim na kavču, ob meni je lubrikant in lesena palica za drobljenje semen. Drugega nisem našla. Že dolgo se nisem obrila, ne vem, za koga bi se. Odmaknem dlake in poiščem najbolj občutljiv del svojega telesa. Igram se in si želim še več. Ali se lahko zadovoljim, ne da bi mislila nanj? Mogoče bi si lahko predstavljala, da me posiljuje? Kako bi sploh dosegel, da se mu zares uprem? Domišljija že dela, namazan nadomestni del se poglobi vame. Ne zadošča mi. Jaz bi njega. Najbolj me vzburja misel na njegov orgazem. Predstavljam si, da mu prihaja vame in po meni. Špricnem še nekaj lubrikanta, ki naj bi bil sperma. Zdaj se z njo masiram in pripeljem do orgazma. Pohitim v kopalnico preden bi zajokala.
Urejena zaspim, sanjam in se prebudim v nov dan. Hitim, delam, pospravljam in mislim nanj. Na tleh opazujem kupe opranih oblačil, ki me čakajo. Ustavim se, uležem na njih, slečem hlače in si predstavljam, da živiva skupaj in kako bi me točno tam zrušil na tla in pohotno lizal. Noge dvignem na banjo, da bi mu bilo lažje. Prsti posnemajo gibanje jezika, a me ne zapolnijo, kot bi si želela. Hitro dokončam in z nasmehom nadaljujem gospodinjska dela, a misli uhajajo k bivšemu ljubimcu.
V veliki meri sem ga že prebolela, najhuje je za mano. Zdi se mi, da se je sedaj varno slišati, pogovarjati in videti.
Prepričana sem v svojo trdno odločitev in čustveno stabilnost. Zato mu pošljem sporočilo in ga navihano obvestim o svojih današnjih postopkih. Obljublja, da me bo prišel obdelati, če ne neham. Ali naj peljem igro naprej ali jo modro zaustavim? Čez nekaj minut sva že zmenjena za obisk.
‘’Povabim ga na ples. Vrti se pesem, na katero sem tolikokrat jokala z željo, da bi slišala te besede od njega
– »pripadam ti«.’’
Prispe in si ogleda moj novi dom, za katerega sem upala, da bo najin. Poskušam odriniti te misli. Na prijateljskem obisku je, se tolažim. Ugotavljam, da ga še vedno ni varno objeti, oba sva nesproščena in s cmokom v grlu. Z nasmehom in preveč govorjenja poskušam sprostiti vzdušje. Končno utihnem in ga opazujem. Odločim se za drugo pot. Direktno ga vprašam, kako je. Začudi me, da iskreno odgovori, se odpre in je na robu solz. Ne morem se več upirati in ga prosim za dovoljenje, da ga objamem. Dolgo, predolgo tako ostaneva, božava si hrbet in glavo, poljubiva teme, čelo, vrat, roko. Prepleteva prste, dotikava se čedalje bolj intimno. Joče, jaz pa se smehljam, da tudi sama ne bi zajokala. Poskušam preusmeriti misli in ostati prijateljska opora. Povabim ga v kuhinjo, lačna sem. Upira se hrani, a na koncu le sprejme. Tudi njemu ne paše jesti, oba imava kamen namesto želodca. Poslušava muziko, da se nama ni treba pogovarjati. Povabim ga na ples. Vrti se pesem, na katero sem tolikokrat jokala z željo, da bi slišala te besede od njega – »pripadam ti«. Znova zajoče. Kaj sem si pa mislila? Počutim se krivo, bila sem sebična in impulzivna, sledila občutkom namesto razumu. Poskušam popraviti svojo napako, se znova pogovarjati, a se samo globlje zapletam. Želi oditi domov. »Ne še«, ga prosim. Prestaviva se na kavč, tokrat pretesno skupaj. Moja noga se dotika njegove in razum usmerja jajčece, ki ovulira. Pogovor nanese na slabo skrb zase in čustveno izčrpanost. »Tudi jaz sem tam«, priznam, »nikoli še nisem bila tako poraščena.« Njegove oči se široko odprejo in želi, da mu pokažem. Nikakor, sem si obljubila. To je bila moja varovalka, da danes ne bi seksala. Izziva me in me slači, jaz se smejim, a upiram. Njegov pogled postane resen, popravi si velikana v hlačah, ki me vabi. Tako rada bi ga okusila. Obrača me in ne daje vsega od sebe, da bi dosegel svoje. Hkrati me z besedami prepričuje v dejanje, ki ga ne mislim sprejeti. Iz mene pa uide nova prošnja. »Ostani čez noč in ti bom pokazala.« Sama se takoj ugriznem za jezik, a je prepozno. Ničesar nima s sabo, ima tisoč izgovorov, jaz pa moram od doma čez nekaj minut.
A moja izjava je bila potrditev, da si ga še vedno želim.
‘’Trd je in napet, pulzira bližajoč se vrhuncu. Očitno je tudi on v podobnem deliriju zadnje dni, med realnostjo in svetom teme, izgubljen v goščavi svojih misli in čustev.”
Sedim na kavču, prekrižanih nog, on pastoji pred mano in vidim, da išče nov način, kako bi prišel do pragozda. Naravnost pred mano je preveč zategnjeno blago njegovih hlač, ki ga nehote ugriznem. S tem sem prestopila mejo. Grobo me potegne k sebi, s hitrim gibom dvigne, vešče zvije roko za hrbet, da nimam kam. Zasukam se sledeč bolečini, on pa me potisne s trupom naprej, da glava pade na kavč. Medtem je že slekel moje hlače in jezno pripomnil, da sem spet brez spodnjic. Odpenja si pas, jaz pa izkoristim trenutek, da se zasučem. Nočem zbežati, a res moram iti. Ko zagledam lepoto, ki pokuka ven, mi uide stok. Zagrabi me za glavo, drži spete lase in me z agresivnim tempom vleče k sebi. Potiska mi ga globoko v grlo, da se dušim. Ali ga je umil? Ali je pričakoval?Kako je lahko tako dobrega okusa? Ko lovim sapo solznih oči, me odrine od sebe, znova obrne s hrbtom proti sebi in spusti v čepeč položaj s trupom na oblazinjenem delu. Nimam kam zbežati. Gledam na uro in še enkrat povem, da se mi res mudi, zamudila bom na pomemben sestanek. Ne zanima ga, želi si me. Postavi se na kolena in me zapolni. Tako zelo paše, da sem v istem trenutku v orgazmu. Še bolj glasen je od mene. Jemlje me na silo, ki to več ni. Ko prvi krči užitka popustijo, znova hočem oditi, on pa me dvakrat močno udari po zadnjici. Peče in vzburja. Čop mu omogoča lažje vodenje mojega trupa. Vleče me zanj, a z drugo roko boke potiska v željenem hitrem tempu. Podivjam, lačna dotikov in tega čudovitega občutka znotraj telesa. Naj se ne neha. Mora se. Trd je in napet, pulzira bližajoč se vrhuncu. Očitno je tudi on v podobnem deliriju zadnje dni, med realnostjo in svetom teme, izgubljen v goščavi svojih misli in čustev.
Težke gasrca se dvignem iz tako popolnega trenutka. Začutim ga med ritnicama. Njegovo dihanje mi daje vedeti, da je tudi njegov konec blizu. »Podari mi košček sebe, prosim. Odpeljala te bom s sabo.« Ustreže mi. Z roko se obdela do konca in v nekaj sekundah čutim toplo tekočino, ki mi jo z glavico razmaže po zadnjici. Obrnem se, da bi odšla, on pa me potegne k sebi, poljubi in preplete jezik z mojim. Še enkrat zastokam, ga pobožam po obrazu in smeje odidem v spalnico preobleči se. »Izkoristila si me«, zakriči za mano. »Vem, oprosti, a ni mi žal.«, se hihitam. Tako malo potrebujem v dnevih visokega estrogena, da bi odprtih kril poletela iz svojega gnezda. Tudi on bo lepše spal, saj je obiskal skrit gozdiček. Držala sem se svoje obljube in mu preprečila pogled nanj.
Le z roko je preveril ali je res tako hudo kot pravim. Ali je res čudak posebne sorte ali je ljubezen iz njega izgovorila
»Oh ta tvoja pi…ca«?
Kim
Dodaj odgovor