Oropana duša

Zanjo ni rož in ne čokolade,
ne plišastih zajcev, ne sladkih besed,
zanjo ni pesmi, breztežnega plesa,
v oropani duši sta groza in led.
Nekoč je ljubila kot ljubi sirena,
do zadnjega diha strastne moči,
ob prvem udarcu se je stalila
v ognju sramote in črnih laži.
Se zdi, da stoletja je nemo trpela,
kot strelovod sebičnih želja –
nazadnje sama postala je strela,
nocoj, si je rekla,
nocoj bo odšla.

 

Dragica Šteh