Zakaj leta in leta vztrajamo v slabih zvezah oziroma zakonih? Zakaj čakamo, da se bo nekaj spremenilo?
Ker smo tako naučeni. Ker nas je strah sprememb. Ker ne vemo, kaj nas čaka izven obstoječe “cone poznanega”. Ker ne znamo ali si ne upamo reči “dovolj je!” Ker čakamo na nekakšen čudež, ki bi nas odrešil trenutne slabe oziroma nesrečne zveze. Običajno dame čakamo na nekega princa na belem konju, ki nas bo ugrabil iz obstoječe nesrečne zveze in nas bil sposoben osrečiti, a nekako ga kar ni in ni. Čakanje brez bilo kakšnega proaktivnega iskanja rešitev še nikoli ni prineslo nobene primerne in zdrave odločitve. Če zgolj pasivno čakate na spremembo ali rešitev, se pritožujete in ste zdrsnili v vlogo žrtve, bi vam svetovala, da skušate prevzeti lastno odgovornost za takšno odločitev in prenehate kazati na krivdo s prstom na druge.