Mia – 24.del
Štiriindvajseti del iz romana “Mia” – KONČNO.
Mia se sesede na tla in plane v neutolažljivi jok. Ve, kaj si želi, a se preveč zaveda okoliščin, v katerih se je znašla.
Vedno je bila stroga sama s seboj. Ni si dovolila napak, čeprav je vedela, da je kontrola iluzija, da popolnosti ni.
Počasi vstane, s tal se odplazi do kuhinje, kjer si pripravi zeleni čaj. S toplim kozarcem se odpravi na teraso, se usede na stol, usmeri pogled v nebo in obuja spomine na Jacka. Kolikokrat je v teh osmih mesecih sanjala o njem, kolikokrat si je želela, da bi ga ponovno videla … A še v najhujših sanjah si ni predstavljala tega scenarija. »Fant moje šefice, a ti mene hecaš?!«
Stresla je z glavo, globoko vdihnila in se odpravila v posteljo. Pogled na uro, ki je kazal tri zjutraj, jo je spravil v slabo voljo, saj je morala že ob sedmih v službo, nekaj stvari je potrebno pripraviti pred prihodom vseh ostalih. Vsake pol ure se je zbujala.
V tem času si je končno dopovedala, da z Liamom nimata prihodnosti, zato bo še danes končala to, kar je od njunega razmerja ostalo. Tekom dneva mora zbrati misli in pogum, kako mu to povedati.
Ko na uri odbije šest, se spravi pokonci. Tuš, raztezanje, hitri zajtrk, oblačenje, ličenje, frizura; še pogled v ogledalo in že je nared za nov delovni dan. V trenutku, ko zapre vrata za seboj, ji začne srce biti hitreje. Pristal je na sodelovanje pri projektu, kar pomeni, da bo večino dneva preživela v njegovi družbi. Kako bo ostala zbrana ne ve, ampak ve, kaj je prav, kaj mora narediti.
Na sebi ima črn top na zadrgo, svetle jeans hlače, črne čevlje z visoko peto, spuščeni lasje, torbica, črna navzven-in pudrasta navznoter.
Taksi jo odloži pred stavbo Glamourja in že se sprehaja mimo recepcije proti dvigalu. V mislih preigrava stavke, s katerimi bo Jacku razložila podrobnosti projekta. Zaveda se, da bosta preživela veliko časa skupaj in da bo morala najti primeren način komunikacije z njim. Način, ob katerem ne bo razmišljala o tem, kako bi ga slekla in imela samo zase. Strese z glavo in se okrega, ker v njegovi bližini izgubi moč razsodnega razmišljanja. V dvigalu pritisne številko sedem in še preden se vrata zaprejo, v zadnjem hipu vstopi Jack. Pogleda se srečata. »Zgoden si!« zleti nenačrtovano iz njenih ust. »Dobro jutro tudi tebi.« Jack resno doda.
Mia vdihne in nadaljuje: »Oprosti, nisem tako mislila.« Jack pogled zadrži na tleh, brez da bi ji odgovoril kar koli.
Prispeta v sedmo nadstropje, vrata se odprejo, Mia odkoraka proti svoji pisarni. Jack ji sledi. Narahlo, z občutkom, jo prime za roko in obrne k sebi. Začutita utrip src. Mia pogleda njegovo roko, potem pa njega v obraz.
»Ne vem, kako naj se obnašam v tvoji bližini!« sikne skozi zobe. »Fanta imam. Temu primerno se obnašaj.«
Jack spusti njeno roko, na obrazu je videti razočaranje, pogoltne slino, prikima in odkoraka v svojo pisarno. Mia za trenutek obstane na hodniku, globoko vdihne in se sprehodi do svoje pisarne. Odloži stvari. Prižge računalnik.
Ne more se zbrati, ne more delati, ker se zaveda, da On sedi v sosednji pisarni. Vstane. Potrka na vrata njegove pisarne.
Jack dvigne pogled in čaka. »Imaš minuto?« ga vpraša. Jack zgolj prikima.
‘’Spoštujem in razumem tvojo odločitev. Ampak enostavno ne verjamem, da ničesar ne čutiš do mene. Vsakič, ko sva skupaj, čutim drget tvojega telesa. Vsakič, ko se me nenamerno dotakneš, bi te najraje objel in nikoli več izpustil…’’
Mia vstopi v pisarno, za seboj zapre vrata, nasloni se na njih, pogled usmeri v tla, ko iz sebe spravi besede: »Jack, nočem biti neuvidevna, ampak prepričana sem bila v to, da te nikoli v življenju več ne bom videla, s teboj sem preživela super počitnice, ampak med nama ni čustev, vse to je le plod domišljije. Zato te prosim, da na vse skupaj pozabiva in se obnašava, kot da se med nama ni nikoli nič zgodilo. Liamu nisem ničesar povedala in rada bi, da tako ostane. Ni potrebe, da bi kdor koli vedel za naju. Pred nama je projekt, ki ga je potrebno speljati in ne bi rada drame v življenju. Če veš, kaj mislim?!« Mii srce bije kot noro, čutila je bolečino v vsakem delu telesa, a za njuno dobro je vedela, da je to edino pravilno. Jack nekaj časa molči, potem pa le sestavi misli in odgovori: »Seveda Mia, seveda vem kaj misliš. Pravila pa to. Ne bom ti v napoto, če te je tega strah. Tudi meni je v interesu, da projekt zaživi. Tako da ne skrbi. Ne bom več drezal.«
»Hvala,« reče in še kar stoji, kot vkopana. Čaka. Ne ve na kaj, ampak čaka.
»Če je to vse, potem lahko greš.« se Jack prisiljeno nasmehne.
»To bi bilo vse. Hvala, ker si me poslušal. Se vidiva ob desetih.«
Izstopi iz pisarne, zajame sapo, solze zadrži do stranišča, potem pa se usuje plaz, ne more nehati jokat. Po dobrih desetih minutah pride k sebi, popravi make-up in se odpravi v pisarno. Njegova vrata so na srečo zaprta. Usede se za računalnik, v desnem kotu spodaj zagleda ikono z njegovim imenom. V podjetju so se lahko med seboj pogovarjali prek mreže.
Ni vedela, kako naj se zbere in začne z delom, ko ji zazvoni telefon. Zdrzne se in šepetaje: »Reci, Jo!«
»Hej Mia. Kaj pa šepetaš?«
»V bistvu ne vem,« Mia nadaljuje z normalnim glasom: »reci!«
»Danes me ne bo v službo. Blake ima mačka, tako, da bova delali pri njej doma; žal ne gre drugače. Kako si ti?«
Mia prikrije pravo počutje: »Lahko bi bilo bolje; ampak saj veš kako pravijo, lahko bi bilo tudi slabše.«
»Kaj sem zamudila?«
»Nič Jo. Vse je pod kontrolo.«
»Prosim sporoči Wesu, da naju ne bo. Vidva pa speljita sestanek po planu; potem mi prosim pošlji poročilo sestanka.«
»Seveda Jo. Ne skrbi.«
Mii med pogovorom na računalniku zasveti Jackovo sporočilo:
»Sestanek ob desetih z vso ekipo odpade, dobiva se le midva pri meni v pisarni. J«
»Evo ravno sem dobila Jackovo sporočilo.«
»Kakšen pa se ti zdi?« vpraša Jo.
»Kako to misliš?«
»Ja, kakšni so prvi vtisi? Boš lahko delala z njim?«
»Bom že morala, ni ravno, da imam izbiro.«
»Sumljivo redkobesedna si.« izpostavi Jo.
»Sploh ne, samo ne poznam ga in ne vem, kaj naj ti rečem.
Se bova jutri slišali, pa ti bom poročala o prvih vtisih,« se poskuša izvleči: »če dovoliš, bi se sedaj šla pripraviti na sestanek.«
Jo z rahlim nasmeškom: »Da draga, komaj čakam.«
»Sva na vezi,« še reče in zaključi pogovor.
Zazre se v ekran in že odgovarja Jacku na sporočilo. »Pridem. M«
Deset minut do desetih je že imela vse potrebno za sestanek. Zajela je sapo in se napotila k Jacku v pisarno.
Potrka na vratih, Jack je s hrbtom obrnjen proti njej, govori po telefonu in gleda skozi okno. Ko vstopi, se obrne v njeno smer, z roko ji nakaže na stol za veliko mizo. Mia še stoje pripravlja vse papirje, na prenosniku odpre prezentacijo, v njegovo smer si sploh ne upa pogledati, a na sebi čuti njegov pogled, srce se kar noče umiriti. Neha s telefonskim pogovorom in se ji pridruži.
»Hej!« Jack z blagim nasmeškom pristavi.
»Predlagam, da začneva z osnovno predstavitvijo. To, kar sem ti na večerji povedala, je bilo zelo na kratko, projekt je veliko širše zasnovan in dela bo ogromno. Blake mi je večkrat omenila, da si zelo zaseden. V kolikšni meri lahko računam nate?«
Prvič, odkar je vstopila v pisarno, ga pogleda in čaka na odgovor. »Angažiral se bom kolikor bom le lahko.
Ostale projekte bom drugače prerazporedil tako, da ti bom poskusil biti ves čas na razpolago.«
Mia ga gleda in ni prepričana, da je sploh slišala, kaj ji je rekel. Izgubila se je v njegovih očeh. Celo telo kriči po njem.
Ves čas je preplavljeno z mravljinci in v trenutku, ko se čisto slučajno dotakne njene roke, da bi vzel kuli, zadrhti.
Hitro povleče roko k sebi. »Se pravi, kje začneva?« vpraša Jack.
Mia se je zbrala in z dušo predstavila vsak detajl projekta. Entuziazem je žarel z njenega obraza.
Ko je Mia snovala projekt, ni razmišljala o tem, da bo delala z Jackom, zato ni bila obremenjena s prepredenostjo delovnih obveznosti. Sedaj pa je bilo jasno, da se bosta njuna urnika ves čas prepletala.
Ozračje, nabito s strastjo, sta oba še kako čutila. Nenamerni dotiki, pogledi… vsakič, ko si je Mia podzavestno grizla ustnico, je Jack globoko zajel sapo, potem pa šepetaje izustil: »Mia prosim ne počni tega.« Mia ga presenečeno pogleda in vpraša: »Česa?«
Jack zamahne z glavo, globoko vdihne: »Nadaljuj, prosim …«
Mia nadaljuje z razlago, ko Jacku zazvoni telefon. Z enim očesom ujame ime na ekranu. Blake.
Pogleda Jacka in doda: »Zunaj bom počakala, ko zaključiš s pogovorom, me pokliči.«
Še preden Mia vstane, jo Jack prime za roko: »Nikamor ne hodi.« Mia zbegana obsedi na svojem mestu.
Jack se javi in najprej le posluša, potem pa odgovori glasu na drugi strani: »Rekel sem ti, da se bova o tem kasneje pogovorila. Sredi sestanka sem!« Mia poskuša slišati besede na drugi strani, a neuspešno. »Umiri se, prosim te.
Res nisem pri volji za tvoje izbruhe!« Ponovno tišina: »NE, nimam druge. NE, ne varam te!« spet posluša vpitje na drugi strani: »Res nimam časa za otroške igrice,« prekine zvezo in tako na hitro opravi pogovor z Blake.
»Nadaljujva,« reče Mii, kot se ne bi ravnokar prerekal s svojo punco.
Ura je že tri, oba sta izgubila občutek za čas, na to ju opomni Mijin kruleči želodec: »Še nisi lačen?«
»Misli mi bereš. Bova naročila? Imaš kakšne posebne želje?«
»Aha, nisva še zaključila za danes?«
Jack skomigne z rameni: »Nikakor ne. Precej dela naju čaka in rad sem dobro pripravljen.«
Mia suvereno odgovori: »Razumem.«
»Kaj si torej želiš?« vpraša Jack.
Mia z zaprepadenim izrazom na obrazu: »Nisem prepričana, da razumem?«
Jack se ji nasmehne: »Kaj si želiš za kosilo?«
Mia zardi in hiti odgovarjati: »Piščančjo solato.«
Jack že kliče in za oba naroči hrano, ki naj bi jo dostavili:
»Čez pol ure bo hrana tu. Greva za ta čas na zrak, da si zbistriva možgane?!« Mia v odgovor prikima.
»Pridi, nekaj bi ti rad pokazal.« Mia mu sledi v dvigalo, kjer slonita vsak na svoji strani, v tišini se peljeta v zadnje nadstropje stavbe. Potem pa gresta po stopnicah še nadstropje višje. Znajdeta se na strehi, ki ponuja čudovit razgled na mesto.
Mia ne skriva navdušenja: »Uau, prelepo je!«
Jack jo pogleda: »Res je. Sem si pridem zbistriti misli.«
»Pa je sploh dovoljeno biti tu?«
»Meni ja,« se koketno nasmehne.
Mia se zazre v daljavo in nemo občuduje okolico, potem pa ji ušesa spet poboža njegov glas: »Mia,«
obrne se k njemu in prisluhne: »se spomniš svojega jutranjega monologa?!«
Mia zavije z očmi ob besedi monolog: »Ja?!« previdno, vprašujoče odgovori. »Ne morem ti verjeti niti besede.«
»Kako to misliš?« je zbegana.
Jack stopi bližje k njej, njeno dihanje se pospeši: »Dobro veš, kako to mislim.« prime njeno roko in jo položi na svoje srce, svojo roko pa položi na njeno: »Čutiš?!« Mia globoko zajame sapo in poskuša umakniti roko: »Spoštujem in razumem tvojo odločitev. Ampak enostavno ne verjamem, da ničesar ne čutiš do mene. Vsakič, ko sva skupaj, čutim drget tvojega telesa. Vsakič, ko se me nenamerno dotakneš, bi te najraje objel in nikoli več izpustil …« za trenutek pomolči, »moja želja po tebi je tako velika, da me celo telo boli, ker te ne morem imeti«. Mia ničesar ne reče. Z roko je še vedno naslonjena na njegovo srce in čuti, kako mu pospešeno bije. Napetost med njima prekine zvonenje telefona. »Hrana je prišla,« reče Jack. K sebi potegneta roki in se odpravita k izhodu, skupaj v tišini prideta do pisarne. Hrana ju že čaka na mizi. Ves čas kosila ne spregovorita besede. Mia pospravi posodo in se ponovo usede za mizo, kjer pripravlja materiale, da bosta lahko nadaljevala s sestankom.
‘’Nor sem nate! Ubijal me je občutek, da te nikoli več ne bom videl!’’
Ob osmih zvečer imata oba dovolj.
»Mia, jaz ne morem več. Mislim, da sva tako ali tako naredila veliko več, kot bi bilo potrebno,« se ji nagajivo nasmehne.
»Po čigavi zaslugi to?!« mu Mia vrne nasmeh. In za trenutek se vse zazdi tako naravno: »Hvala, ker razumeš.«
»Samo sprejel sem, ker mi druge možnosti sploh nisi dala.«
»Druge možnosti ni, Jack.« Obsedita in se gledata. Mia si grizlja konico palca, a pogleda ne umakne.
»Bova počasi šla?« tiho izusti. »Ne mudi se mi.« doda Jack.
»Moral se boš nehati tako dvoumno pogovarjati z mano.« Jack se ji le nasmehne.
»Do pisarne moram po prijavnico,« dahne Mia. »Nikamor ne grem.« suvereno odgovori Jack.
V ostalih pisarnah že zdavnaj ni bilo nikogar več. Med sprehodom po hodniku Mio prestraši izpad elektrike. Kar naenkrat se znajde v temi. Že v naslednjem trenutku se prižgejo zasilne luči in skozi pridušeno svetlobo pride do papirjev, ki jih potrebuje.
Počasi se vrne v Jackovo pisarno. V napol temi s hrbtom obrnjen proti Mii strmi skozi okno. Na mizi so se znašle prižgane sveče in vzdušje je kar naenkrat neverjetno romantično. Mia začne pospravljati gradivo z mize, ko se ji Jack približa. Njegovo sapo začuti na vratu. Zapre oči. »Jack,« Mia šepetaje reče. Jack ničesar ne odgovori, z rokama jo objame okoli pasu in se z obrazom zarije v njene lase. Globoko vdihne: »Lagal sem. Ne razumem. Nočem razumeti.« nežno poljubi njen vrat, »tako zelo si te želim!«
Mia se obrne, ga pogleda. Z roko mu gre skozi lase, poboža ga po obrazu, drsi po prsih navzdol, dokler Jack ne prime njene roke in jo podrži na svojih prsih. Spogledata se. Jack se ji počasi previdno približa, skoraj se dotika njenih ustnic. Mia zapre oči in začuti mehke, sočne ustnice. Vrne mu poljub. Jezika se prepleteta. Z desno roko ji odmakne lase in jo začne poljubljati po vratu. Nežno, počasi, z občutkom. Mia zadrhti. Odpre oči in ga gleda. Nič ne reče. Začne mu odpenjati srajco. Gumb za gumbom, počasi.
Čuti njegovo neučakanost, poželenje. Ko odpne zadnji gumb na srajci, roki položi na njegove rame in mu jo počasi, tako, da drsi po hrbtu, sleče. Z obema rokama jo prime za vrat in jo še strastneje poljubi. Obrne jo tako, da je tesno prislonjen na njen hrbet. Prime zaponko zadrge in jo počasi odpenja po dolžini hrbta. Prime jo za rob hlač in ji jih potegne z bokov. Mia obstane pred njim.
»Uau,« s pridušenim, neučakanim glasom spravi iz sebe Jack. Nežno ji sleče spodnje hlačke … jo prime za boke, katere prekrije z vlažnimi poljubi … Mia se ga oklene z nogama, medtem ko se z rokama sprehaja po njegovem lasišču. Ne moreta se nasititi poljubov. Jack Mio položi na mizo, sleče ji še zadnje kose oblačil. Mia drhti, nežno stoka od užitka. Jacku se ni nikamor mudilo, vzel si je čas, posvetil se ji je v popolnosti. Poskrbel je, da so se njegove ustnice dotaknile vsakega koščka telesa.
Žara v očeh ni mogel skriti. »Nor sem nate! Ubijal me je občutek, da te nikoli več ne bom videl!«
Mia globoko vzdihne in ga začuti v sebi. Od užitka se ji je mešalo. Pogrešala je ta občutek, pogrešala je njega. Dvigne se v sedeči položaj, objame ga okoli ramen in svoje ustnice prisloni na njegove. Istočasno doživita vrhunec, objeta obležita na mizi.
Ura je polnoč, a kdo je še pozoren na to?! Gola obležita. Mia na hrbtu, on z bokom obrnjen k njej. Narahlo jo boža po telesu.
V soju sveč se v tišini gledata, ko Mia šepetaje reče: »Domov moram.«
»Zakaj že?« se Jack nasmehne, potem pa se skloni k njej in jo poljubi. Roko nasloni na njen obraz, Mia se stisne k njemu.
Nihče od njiju ničesar ne reče, sprehodita se do dvigala, vstopita, stojita drug nasproti drugemu. Gledata se. Ko se dvigalo spusti, do tretjega nadstropja, Jack pritisne gumb, da se dvigalo ustavi. Mio potisne ob steno in jo začne strastno poljubljati. Ne upira se. Prime jo za zadnjico in dvigne v naročje. Sleče ji hlače. Želi si je … še enkrat … zdaj … Ne more se je nasititi.
Želi si ga. Prste zarije v njegov hrbet. Od užitka vzdihuje. Pride ji, spet. In spet. Obleče si hlače.
Z nasmeškom na ustnicah čuti njegove roke, ki ji zapenjajo zadrgo na črnem topu. Ugrizne se v ustnico, ga pogleda, se mu nagajivo nasmehne, potegne ga k sebi in ponovno poljubi. Z rokama je uprt v steno dvigala, pogleda jo:
»Moja si, veš?! Samo moja!«
»Vem.« Mia globoko zajame sapo, »to me skrbi.« Jack jo utiša s poljubom, istočasno pritisne gumb in dvigalo se začne spuščati v pritličje: »Izstopila bom v pritličju, ti v kleti. Ok?« Jack jo poljubi: »Kakor boš rekla,« se ji nasmehne.
Mia mu vrne nasmešek, preden izstopi, pa še doda: »Nikomur niti besede.«
Jack jo prime za roko, potegne k sebi, pritisne svoje ustnice na njene, nameni ji pogled izpod čela:
»Saj veš, da se bova morala pogovoriti, kako pa kaj?« Mia se dela kot da ga ne sliši, iztrga se mu iz objema in se sprehodi mimo recepcije, zdolgočasenemu receptorju zaželi lahko noč in se odpravi proti domu. Ko stopi skozi vrata stanovanja, zagleda v odsevu ogledala srečen, nasmejan obraz. V Jacka je bila zaljubljena z vsem srcem. Želela si je biti z njim, a ni vedela, kako je to sploh izvedljivo glede na kočljive okoliščine, v katerih se je znašla. Sezuje čevlje, odloži torbico, na hitro skoči pod tuš, obleče se v sveža oblačila. Pogleda na telefon, ki je prepoln zgrešenih klicev Liama.
Ves čas odlaša, kljub temu da ve, da mora z njim čimprej razčistiti. Ni pošteno ne do njega, pa tudi ne do nje, da vztrajata v odnosu, ki nima prihodnosti. Zlekne se na posteljo, pogled usmeri skozi balkonska vrata, zazre se v nebo polno zvezd, nehote se ji na obraz prikrade nasmeh, ko zazvoni telefon. Z nežnim glasom se javi Jacku: »Hej ti.«
»Te že pogrešam, veš?!«
Mia vzdihne: »Poznam občutek.«
»Kaj počneš?« jo vpraša.
»Ležim.« mu hihitavo odvrne.
»Sama?« postavi Jack podvprašanje.
»Sama.« mu nežno dahne v slušalko, potem pa na vratih zasliši trkanje. Nasmeh se ji razleze čez obraz, vstane iz postelje in odpre vrata. Jack stoji na vhodu, tako privlačen, tako njen. Pogleda ga, se ugrizne v ustnico, prime ga za rob suknjiča in potegne k sebi. Ustnice se skoraj dotaknejo njegovih, ko izgovori njegovo ime: »Jack«. Poljubi jo z vso močjo. Medtem ko se poljubljata, trgata oblačila en z drugega, ne uspeta priti do spalnice, potisne jo ob steno v hodniku in si jo vzame, skoraj grobo.
Seks je božanski, Mii se megli razum, tako paše vse, kar ji počne. Zadovoljena zaključita vpostelji.
Mia leži na njegovih prsih, medtem ko jo Jack boža po hrbtu. Ura je tri zjutraj, ko zaspita.
Mia D.
… se nadaljuje
Dodaj odgovor