Ločitev – DA ali NE?

To je pogosta dilema mnogih parov. Kaj se zgodi, ko začnemo o tem razmišljati? Običajno smo že dolgo nezadovoljni v odnosu. Tisto, kar nas je združevalo na začetku zveze, se je počasi razkadilo. Ko smo prišli skupaj in se zaljubili, smo želeli biti kar naprej z ljubljeno osebo. Z njo smo želeli deliti vse, celega sebe. Moški v stanju zaljubljenosti bi naredil vse za svojo drago in ona se mu cela preda.

Sčasoma se odločimo za skupno življenje in kmalu pridejo na vrsto krediti za stanovanje, otroci, kariera in naši starši, ki se pri nas vse prepogosto vpletajo v mlade družine. Naša socialna mreža se trga, ker zanemarimo negovanje prijateljstev, saj nam naš dragi v tistih trenutkih opojne sreče predstavlja cel svet. Imamo skupen cilj, tako rekoč projekt. V tem času skupaj živimo po enerciji, osredotočamo se na zastavljene cilje in vzgajamo otroke, ki nas sčasoma ne potrebujejo več tako zelo. Kaj se zgodi z odnosom med partnerjema? Kot sedaj že veste, je treba partnerski odnos gojiti, vzdrževati, negovati in se z njim ukvarjati. Kako, me sprašujete? Tako, da si par vzame čas zgolj zase, da se iskreno pogovarjata in sproti razrešujeta svoje razlike, iščeta srednje poti in sklepata zdrave kompromise ter partnerske dogovore, ki se jih nato seveda oba držita. Iskreno in iz srca je treba ozaveščati spoštovanje različnosti obeh osebnosti in vzorcev, ki jih nosita vsak iz svoje primarne družine. Kar je seveda zelo težko, ker se tega običajno ne zavedamo in niti ne vemo, kako opaziti močne različnosti, ki so včasih nepremostljive, če se par ne pogovarja in si ne prisluhne z iskreno željo razumeti eden drugega. Nič ne sme postati samoumevno. Nihče ni samoumeven, sploh pa ne eden drugemu dva posameznika, četudi si delita mizo in posteljo.

Z leti se kopičijo jeza, zamere in nezadovoljstvo. Saj si kdaj povemo, kaj nas moti, ali si želimo drugačno komunikacijo, a kaj, ko moški in ženske rasnično delujemo drugače in odnose razumemo vsak na svoj način, ki je izjemno različen. Za približno skupen imenovalec se je treba prekleto truditi vsak dan sproti in biti ljubeče iskren. Ko začnemo zamere, užaljenost in občutek, da nismo razumljeni, pometati pod preprogo, se pod njo kopiči vedno več nezadovoljstva. Začnemo se spraševati, kaj nam je tega treba. Zakaj nisem slišan/-a? Zakaj dela po svoje, če je rekel/-a, da ne bo? In on se sprašuje, kaj za vraga se ji mota po glavi, ko cele dneve jezno gleda, in ko vpraša, kaj je narobe, mu nasikano in tečno odvrne, da ni nič narobe, za kar seveda oba vesta, da je laž.

Takole se nam nabira nezadovoljstvo in včasih eksplodira vse, kar smo kdaj povedali ali pa nismo povedali, saj smo mislili, da mora to naš dragi kar po čudežu vedeti sam od sebe. Ona se po nekaj letih moledovanja in iskanja poti do njega, ki pogosto sploh ni razumel, kaj bi rada, odloči, da se bo ločila. Ne glede na posledice ne zmore več biti kronično nezadovoljna in neslišana. Za moškega je to običajno močan šok, saj si ni predstavljal, da je stanje v odnosu tako alarmantno.

Oba sta nad čustvenim in odnosnim prepadom. Kaj storiti – se ločiti ali ne? Sama vam v takšni situaciji polagam na srce, da poiščete strokovno pomoč in napneta vse sile, da skušata še s pomočjo strokovnjaka odgovorno prenavljati vajin odnos. Zakaj to svetujem? Ločite se še vedno lahko, toda zavedanje, da sta dala vse od sebe in poskušata še zadnjič oblikovati zdrav partnerski odnos, nam vseeno daje vedenje, da ni šlo drugače, če proces preobrazbe ni uspel. Za kvalitetno partnersko postavljanje odnosa potrebujete voljo, čas, ljubezen in nekaj denarja, predvsem pa zavedanje, da se je v vsakem odnosu treba truditi in delati tudi na sebi. Občutki krivde, da se nismo pravočasno potrudili in smo se prehitro ločili, so lahko neznosni.

Melita Kuhar.