Konec je

Zakaj nekateri ljudje konec romantične zveze doživijo kot popolno katastrofo in konec sveta, drugi posamezniki pa v dokaj kratkem času odžalujejo, bivšega ali bivšo spustijo iz svojega srčka in zaživijo naprej, opremljeni z novo izkjušnjo, ki je sicer bila boleča, a jih je naučila kar nekaj pomembnih stvari o njih samih? No, to seveda velja za tiste, ki so po koncu zveze želeli vedeti, kje so ga tudi sami polomili. Pa da razčistim: enako kot za ženske, če ne še bolj močno, čustvujejo tudi moški, ko se njihova ljubezen razblini, le da to počnejo na sebi lasten način. Saj pozante tisti stereotip: ko je moški znova “svoboden”, ga žura, pije vsak dan, menjava ženske in želi na hiter, a zmoten način čustveno bolečino ignorirati ali se pretvarjati, da mu nič ni. Vsak moški je drugačen in svoj čustveni poraz preboleva po svoje. Tako kot me, ženske. Čas nam vsem sicer pomaga pri tem, da prebolimo, a ta vmesni čas peklensko boli.

Kaj nam pomaga olajšati bolečino? Zakaj nas konec zveze tako prizadane? Nekaj je zagotovo na tem, da smo v globini vsi socialna bitja, ki hrepenijo po pripadnosti, varnosti in tem, da smo zaželeni, videni ter spoštovani. Ko smo zavrnjeni, se v nas prižge prazgodovinsko stikalo panike v smislu, da bomo sostali sami in da se bo v samoti naše življenje zaključilo. No, seveda se takšna občutenja dogajajo na podzavestni ravni, kajti v svojih genih imamo vgrajen strah pred izolacijo in osamo.
Kot vemo, v socialnih družbah, kot je naša ali pa na primer trop primatov, velja, da če enega člana iz na primer goriljega tropa izločijo in ignorirajo, ker je kršil pravila, ki veljajo v tropu, je ta izločeni osebek obsojen na likvidacijo, saj sam ne more preživeti, ker mu je odtegnjena socialna mreža. In ta prastrah še vedno živi nekje v nas. Zato nehote začutimo mraz okoli svojega srčka, ko dobimo sporočilo, danas partner ne ljubi več ali da se naj je naveličal in se zaljubil v drugo osebo.

Tole je nekaj načinov, kako olajšati srčno bolečino, ko je konec zveze:

1. Ponovno se povežite s seboj.
Razpad ljubezni pogosto razbije tudi našo identiteto. Kdo sem sedaj? Kdo so moji prijatelji? Kdo me bo še hotel? Kako naj se zamotim? Bolje se bomo počutili, če se znova začutimo in delamo na osebni rasti.

2. Imejte se radi.
To je pomemben člen ozdravitve strtega srca. Kajti ko se osredotočite in ste pozorni nase, se negujete in si oprostite za vse tisto, kar bi lahko naredili a niste, se izognete temu, da bi obtičali v spirali težkih čustev, kot so jeza, žalost ali obžalovanje.
Gremo naprej!

3. Prekinite vse stike z bivšim partnerjem, razen seveda če sta starša.
Če sta, vas prosim, da ostaneta v stikih, kajti čeprav sta bivša zakonca, sta še vedno starša – v korektnem odnostu bodita za voljo otrok! Če nimata otrok, pa svetujem, da se prekinejo vsi kontakti in poti, ki so prej vodile do bivšega. Vem, da je to lahko izredno boleče, a je začetek srčne ozdravitve, ko se lahko začne tako imenovani proces žalovanja. To pomeni, da ga ne kličete, mu ne pišete in prjateljev ne sprašujete, kaj počne in s kom je sedaj!

4. Uteho in tolažbo poiščite pri svojcih in prijateljih.
To ni sicer enaka oblika ljubezni, toda pomembni sta privrženost in čustvena varnost, ki jo doživljamo ob ljudeh, ki jih imamo radi in ki imajo radi nas ne glede na to, kako nam je težko, ko smo jokavi, tečni in razdraženi. Stojijo nam ob strani in imajo rame, na katerih se lahko izjočemo.

5. Odžalujte, jokajte, bodite besni.
S tem ni nič narobe. Žalosti nikar ne zadržujte v sebi. Bodite žalostni, jezno sprostite na primeren način, da ne bo kdo ogrožen, misel na maščevanje pa opustite. Sovraštvo in maščevanje sta res zelo težki čustvi, ki pravzaprav najbolj prizadeneta vas same. Sicer je naslada ob povzročeni bolečini, ki je enaka tisti, kot se jo sami doživeli, morebiti sladka, vendar je to zgolj izkaz nizke samopodobe in šibke plemenitosti duha. Sprijaznite se: pač ni šlo. Gremo naprej.

6. Poiščite strokovno pomoč.
Da boste ponovno zaživeli v polnosti svoje edino življenje, tukaj in zdaj.

 Sedaj zagotovo razmišljate, da je meni lahko modrovati, da kaj pa jaz vem o tem, kako vas ob koncu zveze boli vsako vlakno v telesu, ko ne spite in ne jeste, ste popolnoma na robu z živci in vas motijo svetloba, hrup, nenadni premiki in podobno.
No, vse to sem tudi sama dala čez. Ni bilo enostavno. In skozi to nisem šla zgolj enkrat. Vendar sem se poskušala iz vsake zaključene romantične zgobe nekaj naučiti o sebi in svojih iluzijah.

Melita Kuhar